Kronizem ante portas!

Besedilo: Dr. Bojan Dobovšek, vodja skupine nepovezanih poslancev
Kategorija: GG Plus / torek, 16. avgust 2016 / 15:46

Mini davčne in druge reforme vlade zaradi nasprotovanj stroke in opozicije ne pridejo skozi zakonsko proceduro, če pa jih kljub temu izglasujejo, nastajajo številni problemi pri izvajanju ter ovirajo delo malih in srednjih podjetnikov. Takšen je primer uvedbe davčnih blagajn za vse subjekte, ki ni prav posrečena stvar.

V naših sosednjih državah jih ne poznajo. V Avstriji, kjer nam je ureditev bolje poznana, so lokali do določenega števila sedežev čisti pavšalisti, prav tako vse stojnice za prodajo pijače, hrane in kmetijskih izdelkov. Vsak četrtek je ob Baškem jezeru (Faaker See) kmetijska tržnica, ki se je v velikem številu udeležujejo tudi gorenjski kmetje in tam prodajajo svoje izdelke. Vsi po vrsti zatrjujejo, da takšne možnosti v Sloveniji nimajo. V Avstriji ne potrebujejo prav nobenih blagajn; ko najamejo stojnico, je pavšalni davek že obračunan v najemnini stojnice. Račun izdajo samo na željo stranke in to kar ročno na paragonski blok.

Organizator Festivala čokolade v Radovljici, ki je iz leta v leto večji in obsežnejši, je tudi potarnal, da je povabil več avstrijskih in italijanskih podjetnikov k sodelovanju. Pokazali so izredno zanimanje, ko pa jim je bilo razloženo, kaj vse potrebujejo pri nas za prodajo svojih izdelkov na stojnicah, je večina odpovedala sodelovanje. Precej je podjetnikov, ki so tukaj zaprli svoje gostinske obrate in odprli lokale čez mejo v sosednji Avstriji. Posledično tudi zaposlujejo ljudi iz Avstrije in večina se ne misli vrniti v Slovenijo. Planinska društva so imela precej stroškov z inštaliranjem davčnih blagajn v svoje planinske postojanke, saj visoko v hribih nimajo kabelskih povezav. Podobni problemi so pri pridobivanju gradbenih in drugih dovoljenj. Seveda ima zaradi posebnosti vsaka gorenjska občina svojo perečo problematiko, skupni imenovalec pa je, da si želijo večje zaposlovanje in spodbujanje zdravega podjetništva.

Vse našteto povzroča veliko apatije v podjetniškem sektorju in posledično nezainteresiranost za odpiranje malih podjetniških obratov. Podjetniki, ki so že ustvarili določen kapital, v vse večjem številu bežijo v sosednje države, največ v Avstrijo. Kot kaže, je za vlado pomembneje spodbujati tista podjetja, ki večino posla po prijateljski liniji opravijo z državo, kot pa da bi spodbujali lokalno podjetništvo, ki je gonilo razvoja in zaposlovanja v vsaki občini. Nasprotno se je vlada odločila za več regulativnih ukrepov in večji represivni nadzor z drakonskimi kaznimi. Pri tem pozablja, da za legitimnost ukrepov vlade potrebuješ zaupanje ljudi, ki pa je glede na statistične podatke padlo na najnižjo možno raven.

Upravljanje države v dobro ljudi je vprašanje perspektive, s katere gledaš na situacijo. Pogled vlade od zgoraj navzdol s propagandnim ustvarjanjem strahu in represivnimi ukrepi vodi v izgubo zaupanja, ne le statistično. Treba se je spustiti med ljudi in oceniti stanje od spodaj navzgor, v tem primeru tudi v luči malega podjetnika, da si pridobiš legitimnost upravljanja. Nepotizem, klientelizem in kronizem (poslovanje po sorodstvenih, strankarskih in prijateljskih povezavah) se odkrito in brez sramu kaže skozi poteze vlade. Osebe, ki so v svoji karieri povzročile bančno luknjo ali propad podjetij, zasedajo ključna mesta na podlagi zvez in prijateljstev. Takšne vrste prijateljski kronikapitalizem, ki ga zastopa vlada, vodi v plutokracijo, za katero velja opis: bogastvo je zakon.