Vikendi namesto pašnikov

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / / 11:17

Številni postopki dedovanja v planinah še niso zaključeni. In ker so pašne planine previsoko ovrednotene, so se zbudili še vsi tisti potencialni dediči, ki v planinah vidijo samo premoženje, ne pa gospodarjenja in dela, sta kritična Milan Pohar in Borut Sajovic. Bojazni, da gre Slovenija le še bolj v smer deagrarizacije, se pridružuje tudi kakšna pozitivna izkušnja s tržiških planin.

Tržič, Brezje – V Sloveniji je veliko planin popolnoma ali delno opuščenih, nekdanji pašniki se zaraščajo. Ta trend se stopnjuje, saj imajo tudi nekateri lastniki, ki so dedovali deleže na planinah, interese povsem drugje. Denar je zaslepil trajnostne rešitve v korist izjemni naravni dediščini, opozarja poznavalec tega področja Milan Pohar, doma z Brezij in gospodar tržiške planine Pungrat. Trendu povsod na srečo ne sledijo, lep primer je planina Korošica, ki je, zanimivo, v občinski lasti. »Pred drugo svetovno vojno je bila planina v lasti agrarne skupnosti, pred nekaj leti pa je tudi zaradi nevzpostavitve agrarne skupnosti od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prešla na Občino Tržič, ki planino ohranjamo 'živo',« je pojasnil tržiški župan Borut Sajovic. Planino Korošica ima v upravljanju družina Kavar iz Podljubelja.

Tržiška planina Dolga njiva je bila z delno odločbo Upravne enote (UE) Tržič v letu 2007 vrnjena v naravi denacionalizacijskemu upravičencu, pokojnemu dr. Karlu Bornu. Kot je pojasnila načelnica UE Tržič Alenka Maršič, planina Dolga njiva ni bila prodana tujcem: »Sedanji solastniki planine so Bornovi potomci Marija Peić, Aleksander Ortner in Sarah Xiao Min Gruber in tudi že pokojna Marija Renata Schlosser.« S planino upravlja pašna skupnost Dolga njiva.

Cenitve so previsoke

Številni dedni postopki pa sploh še niso zaključeni, Milan Pohar je povedal, da ima na planini Pungrat tamkajšnja agrarna skupnost registriranih 35 solastnikov, od tega jih ima samo sedem zaključene dedne postopke. Še nedokončane dedne postopke naj bi sicer hitreje uredil zakon o agrarnih skupnostih, sprejet oktobra 2015, vendar Pohar opozarja, da je zakon v celoti zelo formalističen. Poleg tega se agrarne skupnosti, ki naj bi po svojem poslanstvu z upravnim odborom in skupščino odločale v korist ohranjanja pašnih planin, po tem zakonu lahko registrirajo šele, ko so končani dedni postopki, če seveda so, dotlej zanje velja še zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic iz leta 1994. Dokler pa se ne registrirajo po novem zakonu, tudi predkupne pravice ne morejo uveljavljati.

»Z vrednotenjem nepremičnin so slabša kmetijska zemljišča previsoko ocenili in s tem zbudili preostale potencialne dediče, da v planinah vidijo samo premoženje, ne pa gospodarjenja in dela ter lažje preživetje kmetije,« je opozoril Sajovic, ki vidi rešitev v ohranjanju pašnih planin v koncentraciji lastništva tistih, ki se res vidijo kot gospodarji na zemlji, skrajšanju dednih postopkov in odkupu deležev na planinah po simbolnih cenah. Kot boljšo rešitev vidi lastništvo, vezano na hišno številko kmetije. Tudi Pohar se zavzema za to, da delež na planini ne bi bil dedna masa, ampak je to vsakokratni lastnik kmetije. Opozarja še, da zaradi previsokih cen kmetije v tem trenutku tudi niso sposobne kupovati prostih deležev na planinah, ko se še v dolini komaj preživijo. Država gre tako zelo v smer deagrarizacije, še ugotavlja Pohar, in bodo še kmetije, če se ne bo kaj spremenilo, začele prodajati svoje deleže na planinah.

Ponekod že zabijali kole

Poglejmo lastništvo še preostalih tržiških planin, kot jih imajo zavedene pri občinskem uradu za okolje in prostor. Planine Javornik, Pungrat, Tegoška planina, Bistriška in Lešanska planina so v lasti agrarnih skupnosti, Šijo si 'delita' agrarna skupnost in Republika Slovenija. Planina Kofce ima registrirane štiri solastnike, od tega ima en tričetrtinski delež, kar je dovolj, da uveljavi svoj interes. Planina Spodnja Konjščica ima dva lastnika, Zgornja Konjščica pa deset.

Milan Pohar se zavzema za to, da ostanejo pašne površine 'žive', ker imajo svojo pomembno vlogo v naravi. Kritičen je do pogosto neusklajenih odločitev na več ministrstvih, zavzema se za ponovno vzpostavitev agrarnega komisarja, kar bi vneslo več reda in pametnih odločitev. »Ponekod so dediči že kole zabijali za vikende ... na srečo tako daleč z dovoljenji še nismo. Za zdaj. Ampak ljudje si to tako preprosto predstavljajo. Seveda so tudi drugi interesi, npr. po lovu, turizmu, kar bi pomenilo katastrofo za pašništvo,« je še kritičen Pohar.