Stopnja ogroženosti nizka

Predsednik vlade Miro Cerar je v sredo sklical sejo sveta za nacionalno varnost in po njej sporočil, da stopnja ogroženosti Slovenije tudi po nedavnih terorističnih napadih v Evropi ostaja nizka.

Glede varnosti mora vlada vseskozi biti budna

Člani sveta za nacionalno varnost so na pobudo premierja Mira Cerarja še pred dopustom preverili varnostni položaj v Sloveniji in s tem povezane izzive, predvsem dejstvo, ali še vedno dobro sodelujemo s sosednjimi in drugimi državami glede obveščevalnih in drugih dejavnosti.

Kot je po seji sporočil Cerar, ki položaj okoli nas in v svetu ocenjuje kot zelo dramatičnega, stopnja ogroženosti Slovenije ostaja nizka, a pristojne službe kljub vsemu delujejo na vso moč. »Slovenije deluje normalno, se pa vsi zavedamo, da moramo biti glede na dogodke v soseščini ter širše v Evropi in svetu zelo budni in zelo pozorni,« je med drugim sporočil in pozval k spodbujanju kulture miru in nenasilja ter sodelovanju tudi na politični ravni. Kljub temu vlada zaradi ugotovljene nizke stopnje ogroženosti ne namerava uvajati ukrepov, ki bi nesorazmerno posegali v pravice delavcev.

Delavci migranti na evropsko sodišče

Sindikat delavcev migrantov Slovenije je minuli petek na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložil pritožbo zoper Slovenijo, ker ni omogočila referendumov, ki so jih zahtevali, in ni razveljavila odločitve predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov. Slovenija je s tem, ko ni omogočila referendumov in ni razveljavila omenjene Brglezove odločitve, delavcem migrantom kršila pravico do izražanja v referendumskem postopku, pravijo v sindikatu. Omenjeni delavci se po pravico na evropsko sodišče obračajo po tem, ko je njihove pritožbe in pobude zavrlo Ustavno sodišče.

Na obisku v Sloveniji bolgarski predsednik

Na Brdu pri Kranju sta se v ponedeljek sestala predsednika Slovenije in Bolgarije Borut Pahor in Rosen Plevneliev. Pahor je po pogovoru s svojim bolgarskim kolegom dejal, da državi nimata odprtih vprašanj, da je politično sodelovanje med državama odlično, po kriznih letih pa se izboljšuje tudi gospodarsko sodelovanje. Poudarila sta tudi slovansko tradicijo in skupne zgodovinske izkušnje, ki povezujejo oba naroda. Predsednika sta se dotaknila tudi aktualnih vprašanj v EU in mednarodni skupnosti s poudarkom na varnostnih vprašanjih in migrantski politiki, ob tem pa sta se strinjala, da je ključno za obstoj EU sodelovanje in moč evropskih institucij.

Pahor in Plevneliev sta z Brda pri Kranju odšla v Medvode, kjer sta odkrila klop prijateljstva, ki ponuja pogled na reko Soro in sotočje Sore in Save. Kot so sporočili iz urada predsednika, bo obeležje trajno spominjalo na dobre odnose med državama in obiskovalcem ter mimoidočim ponudilo mesto za počitek, postanek in razmislek.

Lokacija klopi ima simbolni pomen, saj je vas Vikrče v občini Medvode v tridesetih letih prejšnjega stoletja redno obiskovala največja bolgarska pesnica Elisaveta Bagrjana.

Vrhovno sodišče o RTVS in Pirc Musarjevi

Vrhovno sodišče je v sporu med Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) in Natašo Pirc Musar zavrnilo zahtevek za revizijo sodbe in sklepa višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je razsodilo, da je imenovanje Pirc Musarjeve za generalno direktorico zavoda leta 2014 bilo zakonito. Na RTVS zanikajo, da je vrhovno sodišče s tem pritrdilo Nataši Pirc Musar glede imenovanja za generalno direktorico, in trdijo, da je sodišče sklenilo le, da ne bo vsebinsko odločalo o tem, ali o generalnem direktorju lahko glasuje programski svetnik, ki ne izpolnjuje pogojev za članstvo v svetu. Spomnimo, da je bila Pirc Musarjeva leta 2014 izbrana za generalno direktorico RTVS, a je pozneje programski svet zavoda izbiro razveljavil zaradi tega, ker eden od svetnikov ni izpolnjeval zakonsko določenih pogojev za članstvo v svetu. Kot je sporočila, te funkcije sicer ni več pripravljena prevzeti, saj je na začetku nove poklicne poti v odvetništvu in čas, ko je želela RTVS popeljati na pot nujnih sprememb, je nepovratno minil.

Vlada pred počitnicami še o nasilju v družinah

Vlada se je včeraj sestala na zadnji predpočitniški seji, na kateri so med drugim obravnavali tudi novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki med drugim prepoveduje telesno kaznovanje otrok. Omenjena novela zakona naj bi natančneje opredelila nasilje v družini in izboljšala delovanje državnih institucij pri obravnavanju tovrstnega nasilja, po novem predlogu pa se bo kot nasilje štela tudi grožnja, telesno kaznovanje otrok bo prepovedano, širša bo tudi opredelitev nasilja v družini.