Zelišča
Poletje je čas uspevanja in nabiranja zelišč. Posadim jih v vrt in nabiram jih v naravi. Materino dušico nabiramo na Krvavcu. V začetku julija se vsako leto odpravimo na Krvavec in nabiramo to čudežno rastlino. Vedno znova ugotavljamo, da smo prepozni, da bo treba naslednjič priti prej, pa vendar smo še vsako leto dobili materine dušice, kolikor smo je pač želeli nabrati. Štirje nabiralci smo nabrali 40 dekagramov materine dušice. Ko smo našli res imenitno rastišče, bi človek kar nabiral in nabiral, pa sem se zavestno ustavila in si mislila, za svoje potrebe je imam dovolj. Naj je ostane še kaj za druge ali naj raste v naravi in za naravo. Po tem, ko sem si ogledala profesionalno doma narejeno sušilno napravo pri zeliščarju Mateju na Jezerskem, sem tudi svojo »sušilno napravo« nekoliko predelala. Trem kartonastim škatlam sem na dno zarezala reže, da zrak lahko kroži. Zelišča sušim v garaži nad hladilnikom, kjer piha nekoliko toplejši zrak. Nič ne kurim, zelišča se hitro posušijo in obrdžijo barvo. Profesionalci pravijo, da se mora zelišče v treh dneh posušiti in obdržati barvo. Pri meni se posušijo kasneje kot v treh dneh, barva je za domačo rabo kar v redu. Zgodi se, da tudi pozabim na kakšno zelišče in potem ga najdem v kakšni drugi škatli šele naslednje leto … Meta in melisa rasteta brez posebne nege v vrtu skoraj kot plevel. Imenitno se razraščata in poprova meta ter citronska melisa imata res lep vonj. Sirup je odličen in ima okus po mentolu. Zeliščni mešanici dodam še žajbelj in bezeg. Vso to čajno mešanico shranjujem v »oblačilcu« za vzglavnik in ko bom jeseni zaključila s sušenjem in nabiranjem, jo bom napolnila v velike steklene kozarce. Če bomo nabrali še kaj lakote, bo barvitost zelo lepa. Opazila sem, da tudi v kupljenih mešanicah – po mojem skromnem mnenju in še bolj skromnem vedenju – dodajo posušene cvetove vrtnic bolj zaradi videza kot zaradi zdravilnih učinkov. Tako oborožena lahko čakam na zimo. Če bo mešanice res dovolj, jo bom morda pripravila za novoletna darila. Ker čebelarimo, že zaradi medu pogosto zavijemo v trgovino Stenko v Trzinu. Tam dobite kozarcev in druge steklovine, kolikor je hočete, in tam imajo tudi vrečke za čaj. Če imam čas, čajno mešanico zapakiram tudi v majhne filter vrečke. Ugotovila pa sem, da je čaj najboljši, če čajna mešanica nekaj sekund vre, potem pa mora pokrita stati kar nekaj minut. Tako sem ostala kar pri klasičnem kuhanju čaja, ko ga je treba prevreti, pustiti stati, precediti. Sladkam ga z domačim sirupom. Odkar čebelarimo, nič več ne dajem medu v čaj, je preveč dragocen in čaj običajno nima le 40 °C. Zagotovo jih ima več, potem pa se vsa zdravilnost medu uniči. Tako je z zelišči in čajem pri nas. Boste rekli, ali vse to kaj pomaga? Pomaga, še posebno, če ga piješ zdrav.