Predlogi za rešitev mlečne krize

Temelj celovite in dolgoročne rešitve je krepitev odnosov v celotni mlečni verigi, ki vključuje pravične cene med deležniki, poudarjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.

Ljubljana – Velik padec cen mleka kot posledica povečane prireje na ravni EU in potrošnja, ki ne sledi temu, močno ogrožata obstoj slovenskih kmetij, usmerjenih v prirejo mleka. Gre za sektor, ki je pri nas med kmetijskimi panogami najbolj tržno usmerjen, dobro poslovno organiziran in v katerem so bile v zadnjem desetletju visoka vlaganja v izboljšanje konkurenčnosti. To kažejo tudi podatki, saj se je število kmetij, ki tržijo mleko v zadnjih desetletjih, skrčilo za skoraj polovico, medtem ko se je obseg prireje povečal. Težave mlečnega sektorja je na nedavni seji obravnaval tudi upravni odbor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki je za dolgoročno izboljšanje položaja predlagal več sistemskih ukrepov in aktivnosti.

Kot poudarjajo, je temelj celovite in dolgoročne rešitve krepitev odnosov v celotni mlečni verigi, ki vključuje pravične cene med deležniki. Nujno se jim zdi udejanjenje sheme Izbrana kakovost, katere namen je povečanje ugleda v Sloveniji prirejenega mleka, da bo shema zaživela, pa je potrebna vključitev večine kmetij v sistem certificiranja in intenzivna promocija sheme. Za večjo ekonomsko stabilnost živinorejskih kmetij predlagajo več poudarka predelavi mleka na kmetijah in neposredni prodaji. Izpostavili so tudi mehanizme sofinanciranja aktivnosti iz programa razvoja podeželja, še zlasti krepitev kratkih verig, vzpostavljanje prenosa znanja za mlečne kmetije in vzpostavljanje skupine evropskega inovativnega partnerstva na temo izboljšanja ekonomskega položaja. Med dolgoročnimi sistemskimi rešitvami navajajo še zavarovanja tveganj preko rizičnega sklada, zavarovanja dohodkovnih tveganj, pogodbene prevzeme cenovnih tveganj v verigi in ne nazadnje davčno politiko.

Upravni odbor KGZS je podprl tudi ukrepe, predlagane na ravni EU, med drugim uvedbo enkratne pomoči mlečnemu sektorju po zgledu iz leta 2015, s predlogom, da država članica lahko prispeva še dodatna nacionalna sredstva, dvig intervencijske cene, uvedbo ukrepa zasebnega skladiščenja, ki naj bo bolj prožen glede sproščanja na trg oz. da se zagotovi izvoz teh količin iz EU, doseči na politični ravni odpravo ruskega embarga, obvezno označevanje porekla mleka, določiti maksimalne višine marž znotraj mlečne verige na ravni EU ...

Skrb vzbujajoče stanje v mlečnem sektorju je obravnavala tudi delovna skupina za mleko pri kmetijskem ministrstvu. Ta je za premostitev težav v mlečni verigi med drugim predlagala reprogramiranje finančnih obveznosti za kmetije v največjih težavah z neodplačanimi obveznostmi za investicije, sofinanciranje obresti za kredite, delno poplačilo socialnih prispevkov, sofinanciranje prevoznih stroškov mleka do zbiralnice za oddaljene kmetije ter svetovanje o tehnoloških in ekonomskih ukrepih za reševanje kmetij v težavah.