Kranjska knjižnica ima »žužohotel«

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kranj / / 22:39

V Mestni knjižnici Kranj so v okviru projekta Brenčanje v mestu predstavili t. i. žuželčnike in čmrljake. Izdelali so jih na ustvarjalnih delavnicah.

Kranj – V Mestni knjižnici Kranj so v sodelovanju s Čebelarskim društvom Britof - Predoslje in Zavodom za turizem in kulturo Kranj pripravili zanimiv projekt z naslovom Brenčanje v mestu, s katerim želijo v mestnem okolju spodbuditi in ozavestiti javnost o pomenu manj znanih, tako imenovanih alternativnih opraševalcev in o njihovem pomenu za naše okolje. Tako imenovane žuželčnike in čmrljake so na balkonu knjižnice v gostovanje opraševalcem postavili in uradno odprli pred dnevi ob svetovnem dnevu čebel.

Tokrat ne gre za urbani čebelnjak, saj čebele potrebujejo stalno oskrbo, redno jih je treba hraniti, skrbeti za njihovo zdravje, predvsem pa čebele tudi rojijo, kar v urbanem okolju lahko povzroča tudi marsikatero težavo. »Drugi razlog, da se nismo odločili za čebelnjak, pa je dejstvo, da je v Sloveniji gostota čebeljih družin razmeroma visoka, kar povečuje možnost prenašanja bolezni. Razdalje med čebelnjaki so namreč že zdaj premajhne,« pojasnjuje Mitja Smrdel, čebelarski mojster in predsednik Čebelarskega društva Britof - Predoslje, in nadaljuje: »So pa divji opraševalci, kot so divje čebele, čmrlji in podobno, prepuščeni naravi. Zanje zmanjkuje cvetočih travnikov in tudi mest, kjer lahko gnezdijo. Ti na 'angleški travici' seveda ne bodo naredili gnezda. Zato smo se odločili, da mesta za gnezdenje ponudimo v urbanem okolju. Zavedati se moramo, da so poleg čebel, za katere skrbimo čebelarji, tudi druge žuželke zelo pomembne za opraševanje.«

Medonosna čebela je v Republiki Sloveniji uradno rejna žival, katere vzreja in ohranjanje sta razvita v obliki čebelarjenja, vendar pa so za učinkovito opraševanje in ohranjanje biotske pestrosti rastlinskih vrst – tako gojenih kot divjih – pomembni tudi drugi opraševalci. Mednje uvrščamo divje čebele, čebele samotarke, muhe trepetavke, metulje, hrošče, vešče in čmrlje. Prav čmrlj se je znašel v primežu sodobnih načinov kmetovanja ter drugačnega življenjskega cikla, kot ga ima medonosna čebela, zaradi česar se populacije vztrajno zmanjšujejo.

V okviru projekta so v knjižnici tako uredili čmrljake in žuželčnike na balkonih knjižnice ter informativne table, s katerimi obiskovalce seznanjajo s pomenom divjih opraševalcev. »Za sodelovanje smo se odločili, ker je ena od vrednot v delovanju knjižnice tudi trajnostni razvoj. Zavedamo se agende 2030 s trajnostnimi razvojnimi cilji in to zavedanje tudi na tak način želimo spodbuditi med lokalnimi prebivalci,« pove direktorica knjižnice Maja Vunšek, pri čemer so se povezali s stroko. »Sogovornika smo našli v Mitji Smrdelu, srečna okoliščina pa je, da smo k sodelovanju lahko povabili tudi ljubiteljski čebelarki Tino Porenta in Matejo Verdnik, ki sta na ustvarjalnih delavnicah za otroke skupaj z njimi izdelali hotel za žuželke in barvali čmrljake.«

Novo gnezdišče za žuželke, ki so ga na delavnicah poimenovali žužohotel. »Na dveh delavnicah je sodelovalo od deset do petnajst otrok, starejših od štirih let. Na prvi delavnici smo izdelovali hišice, jih barvali, na drugem srečanju pa smo naš žužohotel napolnili z različnimi elementi, debli z luknjicami, cevkami iz lesa, kamor se bodo lahko ugnezdile žuželke,« je povedala Mateja Verdnik, po stroki sicer bibliotekarka. »Naš namen je bil predvsem, da otroci spoznajo, da obstajajo tudi divji opraševalci, na kakšen način ti gnezdijo in kako pomembni so za biotsko raznovrstnost.« Lesene dele je sofinanciral Zavod za turizem in kulturo Kranj, barve pa so dodali v knjižnici.

Medtem ko bo uspešnost naselitve žuželčnikov in čmrljakov najbolj vidna prihodnjo pomlad, ko se bodo žuželke izlegale, pa bodo po besedah čebelarskega mojstra že to jesen pripravili tudi nekaj predavanj, na katerih bodo širšo javnost ozaveščali tako o opraševalcih kot o čebelah, skrbi zanje in uporabi čebeljih izdelkov.