Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so jubilej, 120-letnico delovanja, proslavili konec lanskega novembra s slovesnostjo, na kateri so podelili tudi priznanja delavcem in ustanovam, med njimi Agromehaniki Kranj. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Na fotografiji so prejemniki priznanj.

Prihodnost: znanje in inovacije

Kmetijski inštitut Slovenije je lani praznoval 120-letnico delovanja. V prihodnje želi vso dejavnost prenesti na območje Jabel in Brda pri Lukovici.

Ljubljana – Lani je minilo sto dvajset let, odkar je tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar podpisal listino o ustanovitvi Kmetijsko-kemijskega preskuševališča za Kranjsko, prvega predhodnika sedanjega Kmetijskega inštituta Slovenije, ki naj bi v tistih časih pospeševal kmetijstvo, da bi pridelalo več hrane. Čeprav je bilo takrat v Sloveniji še več kot tri četrtine kmečkega prebivalstva, danes pa ga je le še pet odstotkov, se vloga inštituta odtlej do danes zaradi tega ni zmanjšala, ampak se je po vsebini in obsegu dela vseskozi povečevala. Danes se kmetijski inštitut uvršča med pet največjih raziskovalnih inštitutov v Sloveniji, njegova dejavnost se navezuje na širše področje kmetijstva, ekologijo in varstvo okolja. Inštitut izvaja temeljne, aplikativne in razvojne raziskave, predpisane strokovne naloge ter laboratorijske in druge storitve, nadzira in preverja kakovost kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, objavlja rezultate raziskovalnega, strokovnega in kontrolnega dela ter se ukvarja s svetovanjem in usposabljanjem. Zaposluje blizu dvesto sodelavcev, od tega je devetdeset raziskovalcev, med njimi pa petdeset doktorjev znanosti. »Pred nami so številni izzivi, med katerimi je najpomembnejši, kako ohraniti konkurenčnost kmetov in kmetijstva ter živilsko-predelovalne industrije,« pravi direktor inštituta dr. Andrej Simončič in dodaja, da se morajo danes slovenske kmetije na skupnem evropskem trgu primerjati z avstrijskimi in nemškimi. Četudi so omejene s površinami in slabše opremljene z mehanizacijo, jim trg ne bo priznal višje cene. Prav zato je treba vlagati bistveno več znanja in sredstev, da bi, tudi z večinoma butično pridelavo, ohranjali in zagotavljali razvoj kmetijstva in podeželja. »Tehnologije v kmetijstvu izredno hitro napredujejo. Četudi Slovenija zaradi omejenih obdelovalnih površin ne spada med kmetijsko pomembnejše države, želi na svojih površinah pridelati čim več hrane. Za doseganje višje samooskrbe s hrano je nujna čim bolj okoljsko učinkovita kmetijska pridelava, pri tem pa lahko največ pomagajo znanje in inovacije,« pravi Andrej Simončič.

Na inštitutu ugotavljajo, da pri financiranju in organiziranju razvojno-raziskovalnega dela zaostajajo za razvitejšimi državami, za premostitev razlike pa se vse bolj prijavljajo na razpise in projekte v okviru Evropske unije in širše, pri čemer je izplen pogosto slab in nepredvidljiv. »Žal s tem prihaja tudi do nevarnosti, da bi se naši raziskovalci v težnji za pridobivanjem sredstev oddaljevali od svojega področja raziskav in da bi s tem srednjeročno in dolgoročno težko vzdrževali znanstveno odličnost na svojem področju. S tem pa bi se lahko oddaljili tudi od pričakovanj naših uporabnikov in celotne družbe,« pravi Andrej Simončič in dodaja, da v naslednjem desetletju načrtujejo na inštitutu rešitev prostorske stiske in začetek aktivnosti za prenos vseh dejavnosti na območje Jabel in Brda pri Lukovici, kjer želijo zgraditi center za potrebe raziskovalnega, strokovnega, izobraževalnega in svetovalnega dela.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / četrtek, 20. oktober 2022 / 16:13

Po znanje h gasilcem

Oktober je mesec požarne varnosti. Vsako leto poteka na drugo temo. Letošnja je preprečevanje požara litij-ionskih baterij. Ko pride do kakršnega koli požara, so gasilci tisti, na katere s...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sreda, 13. avgust 2014 / 22:22

Prihodnost naše mladine

Organizacija združenih narodov je razglasila današnji dvanajsti avgust za mednarodni dan mladih. Vprašanje se je ponudilo kar samo: kakšno prihodnost imajo mladi v Sloveniji?

Gospodarstvo / sreda, 13. avgust 2014 / 11:53

Z višjimi globami nad šušmarje

V ponedeljek, 18. avgusta, bodo začele veljati novosti, ki jih prinaša spremenjeni zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Kranjska Gora / sreda, 13. avgust 2014 / 11:52

Devet desetletij ni razlog, da bi kar obsedel

V dneh pred občinskim praznikom v Kranjski Gori je župan Jure Žerjav tudi letos obiskal vse tiste občane, ki v letošnjem letu so ali še bodo dopolnili devetdeset let. Tokrat je bilo takšnih kar dvajse...

Gospodarstvo / sreda, 13. avgust 2014 / 11:51

Brezposelnost se je julija še zmanjšala

Kranj – Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo julija v Sloveniji 116.199 registrirano brezposelnih, kar je 944 manj kot julija lani in 13.644 manj kot januarja letos. V prvih sedmih mesecih se...

Tržič / sreda, 13. avgust 2014 / 11:50

V Kovorju zbiralnica divjačine

Lovska družina Dobrča je v domu Krajevne skupnosti Kovor v petek odprla sodoben živilski obrat za sprejemanje in obdelavo divjačine, ki izpolnjuje vse higienske standarde.