Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so jubilej, 120-letnico delovanja, proslavili konec lanskega novembra s slovesnostjo, na kateri so podelili tudi priznanja delavcem in ustanovam, med njimi Agromehaniki Kranj. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Na fotografiji so prejemniki priznanj.

Prihodnost: znanje in inovacije

Kmetijski inštitut Slovenije je lani praznoval 120-letnico delovanja. V prihodnje želi vso dejavnost prenesti na območje Jabel in Brda pri Lukovici.

Ljubljana – Lani je minilo sto dvajset let, odkar je tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar podpisal listino o ustanovitvi Kmetijsko-kemijskega preskuševališča za Kranjsko, prvega predhodnika sedanjega Kmetijskega inštituta Slovenije, ki naj bi v tistih časih pospeševal kmetijstvo, da bi pridelalo več hrane. Čeprav je bilo takrat v Sloveniji še več kot tri četrtine kmečkega prebivalstva, danes pa ga je le še pet odstotkov, se vloga inštituta odtlej do danes zaradi tega ni zmanjšala, ampak se je po vsebini in obsegu dela vseskozi povečevala. Danes se kmetijski inštitut uvršča med pet največjih raziskovalnih inštitutov v Sloveniji, njegova dejavnost se navezuje na širše področje kmetijstva, ekologijo in varstvo okolja. Inštitut izvaja temeljne, aplikativne in razvojne raziskave, predpisane strokovne naloge ter laboratorijske in druge storitve, nadzira in preverja kakovost kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, objavlja rezultate raziskovalnega, strokovnega in kontrolnega dela ter se ukvarja s svetovanjem in usposabljanjem. Zaposluje blizu dvesto sodelavcev, od tega je devetdeset raziskovalcev, med njimi pa petdeset doktorjev znanosti. »Pred nami so številni izzivi, med katerimi je najpomembnejši, kako ohraniti konkurenčnost kmetov in kmetijstva ter živilsko-predelovalne industrije,« pravi direktor inštituta dr. Andrej Simončič in dodaja, da se morajo danes slovenske kmetije na skupnem evropskem trgu primerjati z avstrijskimi in nemškimi. Četudi so omejene s površinami in slabše opremljene z mehanizacijo, jim trg ne bo priznal višje cene. Prav zato je treba vlagati bistveno več znanja in sredstev, da bi, tudi z večinoma butično pridelavo, ohranjali in zagotavljali razvoj kmetijstva in podeželja. »Tehnologije v kmetijstvu izredno hitro napredujejo. Četudi Slovenija zaradi omejenih obdelovalnih površin ne spada med kmetijsko pomembnejše države, želi na svojih površinah pridelati čim več hrane. Za doseganje višje samooskrbe s hrano je nujna čim bolj okoljsko učinkovita kmetijska pridelava, pri tem pa lahko največ pomagajo znanje in inovacije,« pravi Andrej Simončič.

Na inštitutu ugotavljajo, da pri financiranju in organiziranju razvojno-raziskovalnega dela zaostajajo za razvitejšimi državami, za premostitev razlike pa se vse bolj prijavljajo na razpise in projekte v okviru Evropske unije in širše, pri čemer je izplen pogosto slab in nepredvidljiv. »Žal s tem prihaja tudi do nevarnosti, da bi se naši raziskovalci v težnji za pridobivanjem sredstev oddaljevali od svojega področja raziskav in da bi s tem srednjeročno in dolgoročno težko vzdrževali znanstveno odličnost na svojem področju. S tem pa bi se lahko oddaljili tudi od pričakovanj naših uporabnikov in celotne družbe,« pravi Andrej Simončič in dodaja, da v naslednjem desetletju načrtujejo na inštitutu rešitev prostorske stiske in začetek aktivnosti za prenos vseh dejavnosti na območje Jabel in Brda pri Lukovici, kjer želijo zgraditi center za potrebe raziskovalnega, strokovnega, izobraževalnega in svetovalnega dela.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 14. junij 2010 / 07:00

Štajerski Triglav

Boč (978 m) - Priznam, da nisem mogla verjeti, da naš tokratni vrh leži na skrajnem vzhodu Karavank. Gorska veriga, ki sicer meji na Avstrijo, se na skrajnem vzhodu pri Olševi, Peci in Uršlji gori zač...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Skupina NLB širi poslovanje

Ljubljana - Skupina NLB je v Beogradu predstavila novo družbo za dodatno pokojninsko zavarovanje - NLB Novo penzijo. Zakon o prostovoljnih pokojninskih fondih in pokojni...

Žiri / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Borci se bodo zbrali Pr´ Zet

Žiri - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Žiri to nedeljo, 14. marca, vabi na občini zbor, ki se bo začel ob 14. uri v gostilni Pr' Zet (prej pri Aleksu) na Do...

GG Plus / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Podarjeno za vedno

Zgodba o Nataši

Splošno / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Izboljšati sodelovanje s pihalnim orkestrom

Z januarjem je vršilec dolžnosti ravnatelja Glasbene šole Škofja Loka postal skladatelj in profesor klavirja Peter Kopač.

Splošno / sreda, 28. februar 2007 / 06:00

Zbirka radioaktivnih kamnov pod posteljo

Franc Braniselj je znano škofjeloško ime. Ugledni direktor več podjetij na Škofjeloškem, ki je v petdesetih letih z družino prišel iz Ljubljane, se v pokoju posveča svojemu najljubšemu konjičku, miner...