Rešujejo tudi z žičnic

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / ponedeljek, 3. november 2014 / 13:36

Jamarski reševalci so sicer usposobljeni predvsem za reševanje iz jam, toda njihov delokrog je precej širši: med drugim rešujejo tudi z žičnic, kar so pred dnevi vadili na Krvavcu.

Krvavec – Smučarska sezona je pred vrati, zato so se jamarski reševalci, ki so poleg gorskih reševalcev pri nas zadolženi za reševanje ujetih na žičniških napravah, pred dnevi znova preizkusili v reševanju z žičnic z uporabo vrvne tehnike. Jamarska reševalna služba Slovenije po besedah njenega vodje Walterja Zakrajška takšne vaje redno izvaja vsako jesen, letošnje na smučišču Krvavec pa se je udeležilo 45 njihovih reševalcev. Porazdelili so jih v več skupin, ki so izvedle različne vrste reševanj. »Izvedli smo reševanja ljudi, ki so normalno sedeli na ustavljeni sedež­nici, uprizorili pa smo tudi reševanje mrtvega s sedežnice in reševanje psa, saj je tudi sicer dovoljeno, da potniki na sedežnico vzamejo tudi psa. Za to vajo smo uporabili reševalnega psa,« je razložil.

Do ponesrečencev oziroma ujetih na žičniških na­pravah je možno priti s pritrditvijo vrvi na žičnico s pomočjo nekaj metrov dolgega droga. Po tej vrvi se reševalec povzpne do osebe ter jo nato po vrvi spusti na tla. Druga možnost je, da reševalci pridejo po stebru do žičnice in se po njej spustijo do oseb. S seboj imajo seveda tudi reševalno vrv. »Reševanja iz jam so pogosto zelo dolga, lahko tudi večdnevna. Vendar pa zaradi dobre opreme poškodovanca v nosilih ne zebe, prisoten pa je običajno tudi zdravnik, ki poskrbi za najnujnejše. Reševanje z žičnic pa je specifično predvsem zaradi tega, ker so te nesreče najpogostejše pozimi, ko so temperature nizke in je potrebno v čim krajšem možnem času rešiti vse osebe,« je Zakrajšek še predstavil glavno razliko med reševanjem iz jam in z žičnic.

Glede na to, da je v Sloveniji registriranih več kot 12 tisoč jam, jamarski reševalci prvenstveno rešujejo pone­srečene v jamah, a ne zgolj v njih. Kot smo že omenili, so usposobljeni tudi za reševanje z žičnic, poleg tega pa tudi iz industrijskih jaškov, vojaških podzemnih sistemov, sotesk in tudi iz zapuščenih rudnikov, medtem ko imajo v aktivnih rudnikih urejeno svojo reševalno službo, je razkril Zakrajšek.

Tako kot njihovi gorski kolegi so tudi jamarski reševalci prostovoljci. Na podlagi pogodbe z državo ima lahko jamarska reševalna zveza na voljo 55 operativnih jamarskih reševalcev, medtem ko je vseh jamarjev z opravljenim izpitom za jamarskega reševalca preko dvesto. »Biti jamarski reševalec ni kar tako, saj ob reševanju ponesrečencev kdaj tvegamo tudi svoja življenja. Težavnost reševanja je lahko izjemno zahtevna. Zato moramo imeti reševalci dovolj potrebnega znanja in rednih urjenj, ki jih izvedemo nekajkrat na leto,« je še povedal Zakrajšek po končani vaji na krvavških žičnicah.