Obudile tudi pot Čez Kamen
Eko Rutaršce so zasnovale in pred nedavnim uradno odprle Rutarško pot za Savo in pot Čez Kamen – v želji, da bosta služili namenu in ne bosta zapuščeni in pozabljeni.
Gozd - Martuljek – Odprtje obeh poti je sovpadalo s praznikom Krajevne skupnosti »Rute« - Gozd - Martuljek, slavnostni trak pa so prerezali na izhodišču obeh poti pri Kekljevem mostu v Gozdu - Martuljku.
<strong>Rutarška pot za Savo</strong><strong></strong>
... poteka ob reki Savi Dolinki od Kekljevega do Srenškega mostu. »Odločile smo se, da ohranimo stari imeni, tako kot so mostova poimenovali v preteklosti. Pot je dolga 1,5 kilometra in jo lahko prehodimo v 20 minutah, če izvajamo gibalne vaje, pa potrebujemo več časa. Idejno zasnovo je pripravilo podjetje Delavnica, zasnovo gibalnih vaj pa Helena Žitnik, učiteljica hatha joge,« je v nagovoru pojasnila članica Eko Rutaršc Oti Mertelj in poudarila, da je pot namenjena druženju, rekreaciji za vse generacije v vseh letnih časih. »Kjer so posebej lepi pogledi na martuljske vršace, so ob poti postavljeni razgledni stebriči z usmerjevalniki pogledov proti določenemu vrhu z navedbo imena in višine določene gore ali hriba. Na lesenih stebričkih so prikazane enostavne gibalno-raztezne vaje z opisi in grafičnimi prikazi. Malo pred koncem poti je še knjigobežnica.«
<strong>Pot Čez Kamen</strong><strong></strong>
Širše območje Srednjega Vrha je bilo leta 1998 vpisano v Register kulturne dediščine kot kulturna krajina. Pot Čez Kamen je stara pot, ki je povezovala Srednji Vrh z dolino. Naredili so jo Srjani, med skalami in kamenjem, od tod tudi ime. »Z vsebinami, ki so na tablah ob poti, smo želele, da se zgodbe naše preteklosti in vse, kar še vemo o življenju v naših krajih, ohrani in zapiše ter reši pred pozabo. Kulturna dediščina je del nas, del okolja in družbe, v kateri živimo, in ima pomen pri oblikovanju naše kulturne nacionalne identitete,« je poudarila Mertljeva.
Pot Čez Kamen je bila vrisana že na najstarejši vojaški karti za Kranjsko iz leta 1776. Po njej so domačini vozili predvsem les in »hodili k nogam«, k maši, v šolo v Kranjsko Goro in po drugih opravkih. Leta 1966 je bila zgrajena nova cesta, vendar se pot Čez Kamen ni nikoli popolnoma opustila. »Še vedno je prijetna in slikovita pohodniška pot, ob kateri odkrivamo naravne in kulturne znamenitosti, ki so predstavljene na tablah z ledinskimi imeni: Na Frtalje, Na Kamno, Pr lese, Pr Kacjano, Pad Gvava, U Bizno.«
<strong>Vse so prostovoljke</strong><strong></strong>
Občina Kranjska Gora je financirala oba projekta, Eko Rutaršce pa so v to vložile ogromno svojega prostega časa in dela, od zbiranja gradiv, pogovorov s starejšimi krajani, urejanja soglasij, zbiranja fotografij. »Vse smo opravile prostovoljno. Delale smo z dobrimi nameni za nas, naš kraj in naše zanamce.« Pri zasnovi jim je pomagala tudi Mija Ogrin iz zavoda Arheoalpe, terenska arheologinja, ki izhaja iz Smolejeve domačije v Srednjem Vrhu.
»Veseli me, da v našem kraju delujejo Eko Rutaršce, da vse to delajo prostovoljno in da ohranjajo kulturno dediščino kraja. Najlepše se vam zahvaljujem, brez vas tega danes ne bi bilo,« je podelila predsednica krajevne skupnosti Cvetka Pavlovčič. »To je prvi projekt iz participativnega občinskega proračuna, kar je treba pohvaliti. Obenem sta obe poti dodana vrednost za krajane, občane in obiskovalce,« pa je poudarila kranjskogorska županja Henrika Zupan.