Priprava terena za nepremičninski davek

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 21. julij 2016 / 09:35

Finančno ministrstvo je v javno obravnavo dalo predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki bo podlaga za nepremičninski davek. Pripombe zbirajo do 30. septembra. Zakon naj bi začel veljati v začetku leta 2017.

Kranj – Ministrstvo za finance je v javno obravnavo posredovalo nov zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki natančneje določa modele vrednotenja, na novo ureja predvsem sodelovanje lastnikov nepremičnin v fazi oblikovanja modelov vrednotenja ter ugovora na posplošeno tržno vrednost ob upoštevanju dokazanih posebnih okoliščin. To sta bili namreč največji pomanjkljivosti starega, ustavno spornega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Ustavno sodišče sicer zakona ni razveljavilo, ga je pa razglasilo za neskladnega z ustavo, kar je tudi razlog, da sedaj predlagatelj ponuja nove rešitve. Zakon naj bi začel veljati v začetku prihodnjega leta, s postopnim prehodom iz sedanjega sistema nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pa bi popolnoma prešli na sistem obdavčitve na osnovi vrednosti nepremičnin do leta 2020.

Ustavno sodišče je zakonu iz leta 2014 očitalo, da metode vrednotenja niso dovolj podrobno urejene v zakonu, da je preveč prepuščeno podzakonskim aktom in da lastnik nima možnosti sodelovanja v postopku določanja vrednosti nepremičnine. Predlog zakona sedaj natančneje določa pogoje in merila za sistem množičnega vrednotenja in pogoje za zagotavljanje kakovosti oblikovanja modelov. Strokovne podlage za sistem množičnega vrednotenja se vežejo na spoštovanje mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti. Poleg tega je cilj nadgraditi sicer že vpeljan postopek sodelovanja lastnikov in občin v fazi oblikovanja modelov vrednotenja ter omogočiti poseben postopek vplivanja na posplošeno tržno vrednost, tako da bo ta omogočal ustrezno znižanje ali zvišanje vrednosti ob upoštevanju dokazanih posebnih okoliščin. Kot posebne okoliščine se določajo posebej ugodna ali neugodna mikrolokacija, nestandardna kakovost in poškodbe, na vrednost pa lahko vplivajo tako, da jo zvišujejo ali pa znižujejo. Seznam najpogostejših pojavnih oblik posebnih okoliščin bodo sicer predpisali s podzakonskim aktom. Lastnik nepremičnine posebno okoliščino dokazuje z dokazili, posebna strokovna komisija vrednotenja pa oblikuje strokovno mnenje kot pomoč pri odločanju organa druge stopnje v postopkih reševanja pritožb zoper odločitve o vplivu posebnih okoliščin. Zakon vsebuje tudi določbe o vodenju evidenc, potrebnih za vrednotenje, ter podlago za zbiranje in obdelavo evidence trga nepremičnin, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih transakcijah nepremičnin na območju Slovenije.