Na voljo je pet kanujev, iz katerih je mogoče opazovati okoliško naravo z vodne gladine. / Foto: arhiv CTRP Kranj

S centrom do razvoja turizma

Center za trajnostni razvoj podeželja (CTRP) Kranj in Občina Šenčur sta v okviru aktivnosti Poletje in jesen na Trbojskem jezeru predstavila idejo o vzpostavitvi turističnoinformacijskega centra v Trbojah.

Za turistični objekt v Trbojah je že pripravljen idejni projekt, ocenjena vrednost gradnje znaša dobrih 400.000 evrov, časovnica izvedbe pa še ni določena.

Trboje – Kot je pojasnil Uroš Brankovič iz CTRP Kranj, so tovrstni centri dobrodošli pri širjenju prepoznavnosti in spodbujanju sonaravnega turističnega razvoja kraja. »Omogočajo različne dejavnosti, kot so turistična in naravoslovna izobraževanja ter ohranjanje kulturne in etnološke dediščine, obenem pa krepijo trajnostni razvoj in povezanost krajanov,« je poudaril Brankovič.

V Trbojah bi bil turističnoinformacijski center namenjen zlasti promociji Trbojskega jezera. Po besedah Brankoviča bi bil umeščen v središču vasi, kjer je Občina Šenčur odkupila hišo. Na šenčurski občini so pojasnili, da je za turistični objekt že pripravljen idejni projekt, ocenjena vrednost gradnje pa znaša dobrih 400.000 evrov. »Trenutna časovnica izvedbe še ni določena. Predvidena je ureditev TIC, lokal s teraso ter dve stanovanji,« je povedal Aleš Puhar s šenčurske občinske uprave.

Trbojsko jezero je sicer umetno jezero, ki je nastalo pred slabimi štiridesetimi leti, s čimer se je vzpostavilo tudi novo življenjsko okolje. »Za obiskovalce je privlačno, ker ponuja neposreden stik z naravo. Gre za izredno pestro in biotsko raznovrstno območje z eno največjih vodnih površin v tem delu Slovenije. Naštetih je bilo denimo 117 vrst ptic na in ob jezeru, kjer imajo kljub razvoju turizma dobre bivalne pogoje. Zanimivo je tudi to, da je jezero povezano s sotesko Zarica, kjer uspevajo rastline, ki so sicer značilne za gorske predele,« je posebnosti Trbojskega jezera strnil Brankovič in dodal, da bi s pomočjo centra v prihodnje lahko okrepili rast turističnega obiska kraja.

Za domačine in obiskovalce je CTRP Kranj v sodelovanju z Občino Šenčur v preteklem letu pripravil vrsto dogodkov, že pred tem so v okviru projekta Ribja narava Gorenjske kupili pet kanujev in rešilne jopiče, ob jezeru je bil na novo urejen del pešpoti, nameščene so bile tudi klopi in mize.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / torek, 29. december 2009 / 07:00

Revizorji pregledali delo Občine Kamnik

Kamnik - Računsko sodišče je Občini Kamnik izreklo mnenje s pridržkom, saj so pri reviziji poslovanja za leto 2007 odkrili več nepravilnosti v vrednosti več kot osemsto tisoč evr...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...