Bil je pravi kapetan

Tako je Tomaža Razingarja na kratko opisal hokejski zvezdnik Anže Kopitar, številni navijači, ki so si ogledali sobotni spektakel v prenovljeni blejski Ledeni dvorani, pa so bili ob Tomaževem slovesu od tekmovalne kariere tudi dobrodelni.

Uradno slovo dolgoletnega kapetana slovenske hokejske reprezentance Tomaža Razingarja je bilo minulo soboto na Bledu resnično praznik slovenskega hokeja. Prireditev je bila po vzoru hokejske tekme sestavljena iz treh delov, bila pa je tudi nov dokaz dobrodelnosti tako športnikov kot navijačev.

Uvod v športno popoldne je bilo druženje novinarjev, ki smo spremljali Tomaževo hokejsko kariero, najpogumnejši pa so se oblekli v hokejska oblačila in na ledu odigrali tudi tekmo. Obračun je potekal med rdečimi (največ je bilo v ekipi seveda gorenjskih športnih novinarjev) in belimi, na koncu pa je zmaga z 8 : 3 pripadla belim.

»Za hokej se zanimam že od malega, profesionalno pa ga spremljam petindvajset let. Tudi Tomaža sem spremljal vso njegovo kariero in iz spoštovanja do njega sem se odločil, da danes odigram svojo prvo hokejsko tekmo. Zanimalo me je, kako je v resnici med igro na ledu, in mislim, da je zelo dobra izkušnja,« je povedal Siniša Uroševič, novinar športne redakcije Dela, sicer doma iz Radovljice.

V ekipi rdečih je bila tudi televizijska športna novinarka Polona Bertoncelj iz Kovorja pri Tržiču. »Izkušnja je super, čeprav so imeli novinarji v svetlih dresih v svojih vrstah več nekdanjih hokejistov in so zato zmagali. Mi pa smo se prav tako borili,« je povedala Polona.

Po borbenosti in srčni igri je dolga leta slovel tudi sobotni slavljenec, 37-letni Tomaž Razingar, ki je v drugi tretjini sobotnega popoldneva odigral prijateljsko tekmo s svojimi nekdanjimi reprezentančnimi kolegi. Na Bled so prišli Robert Kristan, Aleš Kranjc, Drago Mlinarec, Gregor Polončič, Nik Zupančič, Ivo Jan, Roman Pristov, Bojan Zajc, Boris Pretnar, Toni Tišler, manjkala seveda nista niti brata Anže in Gašper Kopitar ter mnogi drugi, ki so v klubih in reprezentanci igrali s Tomažem.

Še pred poslovilno tekmo je Tomažu za številne uspehe in tudi srčnost čestital domači župan Janez Fajfar, za dobrodelno akcijo pa se mu je zahvalil direktor Splošne bolnišnice Jesenice Janez Poklukar.

Potem ko je v družbi očeta Jožeta Tomaževa mama Milena vrgla plošček, se je tekma začela, na koncu pa je s 7 : 3 slavila ekipa v svetlejših dresih, v kateri je Tomaž dosegel tudi hat trick in zaslužil še poseben aplavz in navdušenje navijačev. Oglasila se je tudi trobenta s Prelepo Gorenjsko, generalni sekretar Hokejske zveze Slovenije Dejan Kontrec je Tomažu izročil sliko, na led pa so prišla tudi Tomaževa najljubša dekleta, žena Anja in obe hčerki. Sledil je še objem s prijatelji in špalir, s katerim so ga pospremili z ledu proti novim izzivom, ki jih Tomažu nikoli ne manjka. Skrbi za tri lokale, letos je prvič združil moči z Anžetom Kopitarjem in na Bledu pripravil hokejsko akademijo. Kljub temu da se je za slovo od hokejske kariere odločil že lani, pa je z ledu odšel s težkim srcem. »Hokej je skupinski šport in brez sodelovanja ne bi šlo. Zahvaljujem se vsem, ki ste danes prišli v dvorano, pa tudi vsem, ki ste mi vsa leta stali ob strani,« je ob glasnem vzklikanju 'Raza, Raza, Raza ...' povedal Tomaž, ki je bil vesel, da se je od tekmovalne kariere poslovil v družbi številnih soigralcev. »Ponosen sem na to, da sem Slovenec, in vsakič, ko sem oblekel dres, je bila zame velika čast. Toda enkrat je konec in to je sedaj,« je tudi poudaril sobotni slavljenec, ki je na zadnjih olimpijskih igrah v Sočiju nosil slovensko zastavo.

»Tomaž ima za seboj imenitno kariero, zagotovo pa je bil igralec za velike tekme. Vedno je imel nos za gol v trenutku, ko smo ga najbolj potrebovali. Ob koncu kariere je bil vodja, ki si ga vsaka reprezentanca lahko samo želi. V garderobi je znal biti oster ali pa povedati šalo. V trenutkih, ko je šlo vse narobe, je znal narediti nekaj takega, da smo se pobrali in spet zaigrali, kot je bilo treba. Lahko rečem, da je bil pravi kapetan, jaz pa sem bil zelo vesel, da sem lahko z njim igral tako na svetovnih prvenstvih kot na olimpijskih igrah,« je povedal Anže Kopitar, ki je bil vesel, da se je tretji polčas sobotnega druženja zaključil z dobrodelno dražbo dresov. »Upam, da bomo zbrali čim več denarja za jeseniško bolnišnico,« je dodal Anže Kopitar, ki z družino že naslednji teden potuje nazaj v Ameriko, jeseni pa pričakujejo novega družinskega člana.