Sem z vrtnicami

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 10. julij 2016 / 10:13

»Ta Mastnakova knjižica je čisto posebno pisanje o vrtnicah ali gartrožah, kot jih avtor – pač po najstarejših pisnih omembah in ljudskem besednjaku – skoraj dosledno imenuje. Na prvi pogled se sicer še zazdi, da bo šlo za nov priročnik v mnoštvu tovrstne literature, potem pa se hitro izkaže, da je reč mnogo bolj intimna, skoraj izpovedna. V odličnem slogu, za katerim stoji tudi obsežno strokovno znanje, nam pisec namreč razgrne nekaj kot vrtnično civilizacijo, kulturo ali kar poezijo. Z vseh vetrov je nabral dolg niz pesmi o vrtnicah, jih (zvečine) odlično prevedel, jim dodal marsikatero zgodbico v zvezi z njihovimi ustvarjalci in vse skupaj začinil z osebno šegavostjo. Tako je nastalo svojevrstno rožno berilo – nekaj za rožne poznavalce in zaljubljence, kakršen je očitno tudi sam. V teh in onih priročnikih je to področje večinoma odpravljeno s posebnim podpoglavjem, še najraje v okviru zgodovinskega poročila o gartrožah, pri Mastnaku pa mu je namenjena osrednja pozornost, najsi gre za starodavnega Teofrasta in njegovo rožo ali za dandanašnji skoraj neznanega češkega inženirja Brado, ki je pred drugo svetovno vojno niz svojih vrtnic posvetil Karađorđevićem – danes jih je že težko kje najti (Mastnak pa jih v svoji raziskovalni vnemi je). Skratka: knjižica za vrtnične sladokusce, za vse tiste, ki jih ne zanima samo obrezovanje ali škropljenje, temveč duhovno-lepotni svet, kakršen se je v nizu stoletij in celo tisočletij osupljivo široko razvil v zvezi s to kraljevsko rožo. K izvrstnemu skupnemu vtisu knjižice seveda pomagajo tudi številne fotografije, ki od strani do strani spremljajo besedilo.« (Str. 5)

Tako je vsem znani Matjaž (dr. Kmecl) povzdignil avtorja te knjižice in njegovo delo v uvodni besedi. Manj znani Matjaž (Mastnak) pa se mu je oddolžil že vnaprej. Razkrije nam, da profesor ni le avtor številnih knjig, ampak tudi prve povsem slovenske vrtnice, ki jo je ustvaril sam in ji dal ime po našem največjem pesniku – vrtnica Prešeren. »Žlahtnitelj je svoje rožno dete predstavil junija 2008 na slovenskem dnevu vrtnic. Mali narod se je tako s prvo lastno vrtnico postavil ob bok narodom z vrtnarsko in vrtničarsko tradicijo. Medijske pozornosti in vznesenosti ni manjkalo. In prav je tako, saj je 'Prešeren' kakovostna vrtnica. Vanjo so vgrajena desetletja spoznavanja vrtnic, študija strokovne literature in vztrajnega poskušanja …« (str. 53)

Ste vedeli? Jaz nisem, priznam, a zdaj vem. Če bi radi izvedeli še več, je ta knjiga pravi naslov.