Nova maša

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 7. julij 2016 / 10:49

V Predosljah smo imeli novo mašo. Danes je to že prava redkost. To je v prvi vrsti dogodek za novomašnikovo družino in seveda za celoten kraj in faro. Zadnja nova maša v vasi Predoslje je bila pred šestdesetimi leti. Novomašnik Bernard je star toliko kot naša domovina, torej petindvajset. V nedeljo se je podal na svojo novo pot. Zelo veliko je priprav na takšno slovesnost. Sama nisem niti stara in niti več čisto rosno mlada. To je bila moja tretja nova maša, na kateri sem lahko sodelovala. Koliko vseh priprav imajo pri tem domači, niti natančno ne vem. K pripravam sodijo tradicionalna opravila, ki jih ne more opraviti en sam človek, in tako običajno ta dogodek vas in župnijo poveže. Na Slovenskem skoraj ni več praznika brez mlaja in na novi maši, ki je praktično največja slovesnost v nekem kraju, jih je veliko. Deset mlajev je daleč naokrog oznanjalo, da se dogaja nekaj velikega. Slovesnost polepšajo spleteni venci – girlande, ki krasijo cerkev. Za tokratno priložnost so jih spletli dvesto metrov. Od tega jih je ena sama gospa spletla kar sto metrov in sedaj znam plesti vence tudi jaz. Prireditveni prostor – danes nepogrešljivi šotor – je veliko olajšanje in napredek v primerjavi s poprejšnjimi časi. Gostje, ki pridejo od blizu in daleč, je prav, da se pogostijo. Gospodinje so napekle zelo veliko peciva. In tu so potem že profesionalna opravila, kot so ozvočenje, snemanje in prenos nove maše v dvorani novega župnišča, saj vsi navzoči ne morejo v cerkev. Pa natakarji – mladina in govorniki, pevci in ministranti, pritrkovalci in gasilci, celo prvo pomoč so priskrbeli, pa cvetje in še kaj sem gotovo pozabila. Nekatere stvari tečejo usklajeno, ker so ljudje navajeni drug drugega, drugje se skregajo. Tako je življenje in življenje so tudi krivice. So šibkejši in močnejši, odvisno, na kateri strani se znajdeš oz. za kaj se odločiš. V pridigi je Peter Pučnik poudaril, da je vsak človek tudi ranljiv in naj se ne bojimo tega pokazati. To nas naredi bolj človeške in srčne. Edino, kar šteje, je ljubezen in odpuščanje. Sestra je novomašniku podarila na roke v kaligrafski pisavi prepisano knjigo vseh knjig, Sveto pismo. To je bilo večletno delo in ročno vezana knjiga spominja na srednjeveške rokopise. Na platnicah ima znak alfa in omega. Vmes pa je ljubezen, vez popolnosti.

Vesela sem, da sem lahko aktivno sodelovala pri novi maši. Da je bila v to vključena vsa naša družina. Prijatelj je rekel, biti natakar, peti in pomagati na novi maši je čast, to si boš zapomnil za vse življenje. In to so otroci doživeli v cvetu najlepše mladosti.

Vedno oznanjate evangelij, če je treba, tudi z besedami. Takšno geslo si je izbral Bernard, torej najprej zgled, potem besede. Bernard, Bog te živi. Bodi zdrav, dela ti ne bo zmanjkalo.