Prioritete

Obrestno obrestni račun je najmočnejša sila v vesolju. Kdor ga razume, zasluži, kdor ne, plača,« so besede, ki naj bi jih izrekel Albert Einstein. Glavna lastnost obrestno obrestnega računa je, da se obresti na glavnico oz. začetno investicijo pripisujejo sprotno in znova investirajo. Kako močna sila je, morda najlažje ponazorimo s primerom. Če starši ob rojstvu otroka vložijo sedem tisočakov v delniške trge, bi ta kot upokojenec ob pričakovanem osemodstotnem letnem donosu pri 65 letih razpolagal z milijonom evrov. Dodajmo, da bi precej lagodno užival v pokoju tudi pri za kakšno odstotno točko nižjem donosu.

Ob svetovnem dnevu varčevanja, ki smo ga zaznamovali 31. oktobra, vedno znova ugotavljamo, da Slovenci sicer veljamo za varčen narod, a ko pride do vlaganja premoženja, se obnašamo precej konservativno. Prihranke še vedno raje hranimo v depozitih, kot pa da bi se odločili za druge, donosnejše oblike varčevanja, kot so denimo vzajemni skladi, ki veljajo za najbolj ljudsko obliko investiranja, primerno tudi za vlagatelje z manj znanja o delniških trgih. Če so morda tovrstne odločitve res manj zanimive za starejše, pa imajo lahko predvsem mladi od tega precejšnje dolgoročne koristi. Investiranja petdeset ali sto evrov mesečno ob začetku delovne dobe zaposleni pri dobrih dvajsetih, ko morda še živi pri starših, verjetno ne bo pretirano občutil, obrestno obrestni račun pa bo v tridesetih ali štiridesetih letih varčevanja zagotovo opravil svoje delo.

Varčevati pa ni vedno dobro. Če varčujemo pri zavarovanju svojega premoženja, zagotovo tvegamo bistveno več, kot če nekaj tisočakov dolgoročno plemenitimo v vzajemnih skladih. Kljub temu slovenske zavarovalnice ugotavljajo, da približno tretjina nepremičnin v lasti fizičnih oseb ni zavarovanih za nobeno nevarnost. Precejšnje število Slovencev torej sprejme tveganje, ki lahko ogrozi njihovo eksistenco, namesto da bi plačali premijo, ki je nemalokrat nižja od zavarovanja za novejši avto srednjega razreda. A če ostanemo brez avta, lahko težavo (vsaj začasno) rešimo že z nekaj tisočaki, medtem ko je uničen dom povsem druga zgodba. Ekstremni vremenski pojavi naj bi bili po napovedih strokovnjakov vse pogostejši, s tem pa raste tudi tveganje, ki ga prevzemamo na svoja pleča. »Na vreme ne moremo vplivati, lahko pa ravnamo preventivno in se tudi primerno zavarujemo,« je v pogovoru za Gorenjski glas pred nedavnim svetovala Mihaela Perčič, direktorica kranjske enote Zavarovalnice Triglav.

Če na pretrese v naravi in na finančnih trgih res nimamo vpliva, pa ob pravilno zastavljenih prioritetah vseeno lažje krmarimo tudi skozi nevihtna obdobja življenja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / nedelja, 31. avgust 2008 / 07:00

Zadnji turnir Orlovi

V turističnem kampu Šobec so odigrali še zadnji, osmi turnir ciklusa šahovskih turnirjev Šobec 2008, ki jih je organiziralo ŠD Gorenjka.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 6. januar 2015 / 17:41

Z glasbo v novo leto

Prehod v novo leto v Škofji Loki je bil glasbeno barvit: na Starološkem trgu, kjer bodo danes nastopile Grudnove Šmikle, se je predstavila družina Hawlina, iskriv koncert Uroša Perića in Primoža Graši...

Šport / torek, 6. januar 2015 / 16:49

Čebaškova odlično začela, slabše nadaljevala

Kranj – Minuli konec tedna se je s tekmo v Oberstdorfu začel 9. Tour de ski za smučarske tekače in tekačice. Na uvodni tekmi, trikilometrskem prologu, je Alenka Čebašek (TSK OGP GRAD Bled) osvojila...

Razvedrilo / torek, 6. januar 2015 / 15:27

Brez labodov ne gre

Zmagovalec priljubljenega jesenskega kuharskega šova Valerio Lutman iz Šempetra pri Gorici je kuhal na Gorenjskem. Tokrat se je v Kranjski Gori z menijem s štirimi hodi predstavil prvič.

GG Plus / torek, 6. januar 2015 / 15:25

Anine jaslice se rojevajo

Ana Korenč iz Virmaš oblikuje jaslice iz gline že dvajset let, ko je zaradi bolezni ostala doma. Njene jaslice so tudi v Muzeju rojstva v Betlehemu.

GG Plus / torek, 6. januar 2015 / 15:25

Marsikaj že zdaj zmorejo same

V decembru se je zaključil zanimiv enoletni projekt Program spodbujanja socialne vključenosti žensk – državljank tretjih držav na območju Kranja – Zmorem sama. Poudarek so dali znanjem, ki povečujejo...