Prioritete

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 16:08

Obrestno obrestni račun je najmočnejša sila v vesolju. Kdor ga razume, zasluži, kdor ne, plača,« so besede, ki naj bi jih izrekel Albert Einstein. Glavna lastnost obrestno obrestnega računa je, da se obresti na glavnico oz. začetno investicijo pripisujejo sprotno in znova investirajo. Kako močna sila je, morda najlažje ponazorimo s primerom. Če starši ob rojstvu otroka vložijo sedem tisočakov v delniške trge, bi ta kot upokojenec ob pričakovanem osemodstotnem letnem donosu pri 65 letih razpolagal z milijonom evrov. Dodajmo, da bi precej lagodno užival v pokoju tudi pri za kakšno odstotno točko nižjem donosu.

Ob svetovnem dnevu varčevanja, ki smo ga zaznamovali 31. oktobra, vedno znova ugotavljamo, da Slovenci sicer veljamo za varčen narod, a ko pride do vlaganja premoženja, se obnašamo precej konservativno. Prihranke še vedno raje hranimo v depozitih, kot pa da bi se odločili za druge, donosnejše oblike varčevanja, kot so denimo vzajemni skladi, ki veljajo za najbolj ljudsko obliko investiranja, primerno tudi za vlagatelje z manj znanja o delniških trgih. Če so morda tovrstne odločitve res manj zanimive za starejše, pa imajo lahko predvsem mladi od tega precejšnje dolgoročne koristi. Investiranja petdeset ali sto evrov mesečno ob začetku delovne dobe zaposleni pri dobrih dvajsetih, ko morda še živi pri starših, verjetno ne bo pretirano občutil, obrestno obrestni račun pa bo v tridesetih ali štiridesetih letih varčevanja zagotovo opravil svoje delo.

Varčevati pa ni vedno dobro. Če varčujemo pri zavarovanju svojega premoženja, zagotovo tvegamo bistveno več, kot če nekaj tisočakov dolgoročno plemenitimo v vzajemnih skladih. Kljub temu slovenske zavarovalnice ugotavljajo, da približno tretjina nepremičnin v lasti fizičnih oseb ni zavarovanih za nobeno nevarnost. Precejšnje število Slovencev torej sprejme tveganje, ki lahko ogrozi njihovo eksistenco, namesto da bi plačali premijo, ki je nemalokrat nižja od zavarovanja za novejši avto srednjega razreda. A če ostanemo brez avta, lahko težavo (vsaj začasno) rešimo že z nekaj tisočaki, medtem ko je uničen dom povsem druga zgodba. Ekstremni vremenski pojavi naj bi bili po napovedih strokovnjakov vse pogostejši, s tem pa raste tudi tveganje, ki ga prevzemamo na svoja pleča. »Na vreme ne moremo vplivati, lahko pa ravnamo preventivno in se tudi primerno zavarujemo,« je v pogovoru za Gorenjski glas pred nedavnim svetovala Mihaela Perčič, direktorica kranjske enote Zavarovalnice Triglav.

Če na pretrese v naravi in na finančnih trgih res nimamo vpliva, pa ob pravilno zastavljenih prioritetah vseeno lažje krmarimo tudi skozi nevihtna obdobja življenja.