Direktorica Gorenjskega muzeja mag. Marjana Žibert, dr. Veronika Pflaum in Dušan Grobovšek ob maketi gradu Khislstein, ki pritegne tudi najmlajše obiskovalce razstave / Foto: Tina Dokl

Grad in zgodbe rodbine Khisl

V Gorenjskem muzeju so odprli letošnjo osrednjo muzejsko razstavo z naslovom Grad Khislstein in zgodbe rodbine Khisl. V letu evropske kulturne dediščine in ob 65-letnici delovanja Gorenjskega muzeja mineva tudi 440 let, odkar je Janez Khisl leta 1578 z vladarjevim dovoljenjem grad v Kranju poimenoval s svojim poplemenitenim imenom Khislstein.

Vsebino razstave sta najprej na tiskovni konferenci potem pa še ob odprtju razstave predstavili njeni avtorici in vodji projekta direktorica muzeja mag. Marjana Žibert in dr. Veronika Pflaum, ki je na kratko predstavila tudi katalog, ki je izšel ob razstavi, prisoten pa je bil tudi avtor prostorske zasnove in oblikovalec razstave Dušan Grobovšek. Razstava bo na ogled v gradu Khislstein, ki po omenjeni rodbini tudi nosi ime, in sicer vse do konca septembra prihodnjega leta.

Rodbina Khisl je verjetno prišla na Kranjsko iz Bavarske ali širšega nemškega prostora. Prvi predstavnik rodbine na Slovenskem je bil Vid Khisl, ki je bil trgovec in meščan v Ljubljani ter je leta 1537 postal tudi ljubljanski župan. Zadnji potomci rodbine so na Slovenskem živeli še v sredini 18. stoletja.

V glasbenem delu, ki je pospremil tokratno odprtje, so prisotni lahko prisluhnili članoma slovenskega ansambla za staro glasbo Musica cubicularis Domnu Marinčiču (viola da gamba) in Tomažu Sevšeku (virginal). Izvajala sta lastne priredbe glasbe, ki jo je renesančni lutnjist Giacomo Gorzanis posvetil prav Janezu in Juriju Khislu.

»V Gorenjskem muzeju ob zaključku evropskega leta kulturne dediščine, ob 65. obletnici ustanovitve Gorenjskega muzeja in ob 440. obletnici poimenovanja gradu v Kranju po rodbini Khisl namenjamo pozornost našemu gradu Khislstein, ki je osrednje razstavišče Gorenjskega muzeja in osrednji spomenik kulturne dediščine v Kranju, ki še vedno mnogim obiskovalcem mesta ostaja skrit oziroma ga širša javnost bolj malo pozna. Zato smo se v Gorenjskem muzeju odločili, da osrednjo pozornost v letu 2018 namenimo predstavitvi dediščinskih zgodb gradu Khislstein in rodbine Khisl, ki je imela posesti v mnogih krajih na Kranjskem in Štajerskem, vpeta pa je bila tudi v gospodarska, politična in socialna dogajanja 16. stoletja,« pove direktorica Gorenjskega muzeja mag. Marjana Žibert in nadaljuje, da so snovalci leta evropske kulturne dediščine zapisali, da morajo ljudje spoznati svojo kulturno dediščino, zgodovino in vrednote, ki so zaznamovale preteklost, ter poudari, da mora svoje mesto dobiti dediščina tudi v turizmu, kar je za Kranj še vedno poseben izziv. »Mnogo dediščinskih območij, med njimi tudi stara mestna jedra, potrebujejo nove vsebine in nove interpretacije, da bi jih lahko ohranili in pritegnili čim širši krog obiskovalcev. Razstava in katalog o gradu Khislstein in rodbini Khisl sta namenjena prav temu. Nastala sta v sodelovanju z institucijami in strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Razstava vsebuje pet tematskih sklopov oziroma zgodb, ki predstavljajo v prvi sobi rodbino Khisl, potem gospodarske dejavnosti rodbine, bili so tudi protestanti in meceni, podpirali so glasbeno umetnost; posebna soba pa je namenjena našemu gradu Khislstein in novim arheološkim odkritjem, lončevini iz 16., delno 17. stoletja, ki je tokrat tudi prvič predstavljena.«

V letu 2019 v okviru razstave v Gorenjskem muzeju pripravljajo tudi dva koncerta renesančne glasbe oziroma glasbe, ki so ju ustvarili skladatelji, katerih mecen je bila družina Khisl. Prvi koncert bo 9. aprila 2019, drugi pa na Poletni muzejski noči 2019.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 8. februar 2010 / 07:00

Ambrozija povzroča alergijo in gospodarsko škodo

Na Gorenjskem se ambrozija za zdaj pojavlja le na neobdelanih, zapuščenih površinah.

Objavljeno na isti dan


Šport / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Letnik 1999 v Dubrovnik dvanajsti

Kranj – V nedeljo se je v Dubrovniku končal letošnji Memorial Tomo Udovičić, ki je bil namenjen vaterpolistom rojenim leta 1999 in mlajšim. V konkurenci enaindvajsetih ekip iz os...

Kultura / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Začenja se filmski festival Togetherness

Muzejsko društvo Domžale v dneh od 18. do 21. aprila organizira 4. filmski festival Togerherness, ki je dozorel v festival prezrtih filmskih poklicev. Letos bodo tako posebno pozornost namenili s...

Jesenice / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Podiplomski študij paliativne oskrbe

Jesenice - V sredo so se na Jesenicah začela predavanja v sklopu podiplomskega izobraževanja paliativne oskrbe. Gre za prvi tovrstni študij pri nas, njegova posebnost pa je ta, d...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Največ škode povzročajo prašiči

Upravljavci gorenjskih lovišč so za škodo po divjadi lani izplačali nekaj več kot enajst tisoč evrov odškodnine, poleg tega so opravili še 990 delovnih ur. Največ škode še vedno povzročajo divji praši...

Humor / ponedeljek, 18. april 2011 / 07:00

Malo naokrog po mestu

Koliko časa imamo? Par uric. Torej skupaj z malo krepkejšo malico ravno za en sprehod po ožjem mestnem jedru Lviva.