Še jaslic nočem postavljati sam

V nedeljo bo v Predosljah daroval novo mašo 25-letni domačin Bernard Rožman, nekdanji kolesar, ki še sedaj rad zagrize v klanec.

Gospod novomašnik. Domnevam, da so dnevi pred jutrišnjim posvečenjem v ljubljanski stolnici (pogovor je potekal v torek – op. J. K.) in nedeljsko novo mašo v domači župniji napeti. Kako jih prenašate?

»Dnevi so naporni, pa tudi prijetni. Veliko se srečujem z ljudmi. Povedo mi veliko spodbudnih stvari, čestitajo mi in pomagajo. V soboto sem bil v Novem mestu na mašniškem posvečenju, v nedeljo pa v Ajdovcu pri Žužemberku na prijateljevi novi maši, da sem od blizu videl, kako poteka nova maša in na kaj moram biti pozoren na svoji. Pred jutrišnjo posvetitvijo je normalno nekaj živčnosti. Kot pred poroko. Novomašniki imamo že nekaj izkušenj z diakonskim posvečenjem, ki je pomemben korak k duhovniškemu poklicu. Sicer se pa na ta trenutek duhovniki pripravljamo šest let. Počasi si nabiraš izkušnje in tudi osebnostno zoriš in rasteš, tako da je ta korak lažji.«

Pogovarjal sem se že z mnogimi novomašniki in vsi so mi povedali, da so pri izbiri poklica samo poslušali in sledili božjemu klicu in da odločitev pravzaprav ni bila težka. Kako je bilo z vami?

»Ko sem se odločil za duhovniški poklic, sem imel v sebi zelo prijeten, enkratni občutek. To je bilo v četrtem letniku srednje šole, ko sem zaradi težav z matematiko šele avgusta delal maturo. Prepričan sem bil, da sem izbral pravo pot. Pred tem sem bil ministrant. Rad sem pomagal v cerkvi in v župnišču in ob zgledih duhovnikov in redovnikov bistril svojo odločitev. Prepričan sem, da je bila prava.«

Kako so domači sprejeli vašo odločitev za duhovniški poklic?

»Zelo lepo, zelo pozitivno. Vsi me podpirajo. Domači, sorodniki, znanci. Pomagajo mi. Tudi če je treba zlesti na hlev in pritrditi transparent. Človek dobi pozitiven občutek ob spoznanju, da te imajo ljudje radi.«

Vaš poklic je zahteven. Duhovnike čakajo številne preizkušnje. Marsikdo pod njihovo težo omaga.

»Duhovništvo je zahteven, pa tudi lep poklic. Moliti je treba, da bo preizkušenj čim manj, če pa do njih pride, se je treba z njimi soočiti. Mlajši duhovniki imamo tudi duhovne spremljevalce. To so starejši, izkušeni duhovniki in redovniki, s katerimi se v trenutkih dvoma ali preizkušenj lahko pogovoriš. Oni ti znajo svetovati in te ustaviti, če si morda preveč zaletav ali nepremišljen. Njim lahko zaupaš. V oporo so ti starši, domači, prijatelji.«

Kakšen duhovnik bo Bernard Rožman?

»Želim delovati tako, kot naroča papež Frančišek, da mora biti duhovnik blizu ljudem, da se mora povezovati z njimi in se ne zapirati za štiri stene. Za dobre stvari je treba sodelovati in seveda živeti tako, kot se od duhovnika pričakuje, v kar smo se zaobljubili. Veseli me delo na župniji. Naša vera je lepa in je treba gledati nanjo s pozitivne strani in jo deliti z verniki. Kako veliko cerkev ima posamezna župnija, sploh ni pomembno. Verjemite mi, da mi bo zelo težko, če bom moral jaslice postavljati sam ali sam iskati mah zanje.«