Šternu posojala tudi »Bitcoinovca«

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / nedelja, 23. julij 2017 / 22:19

Aleš Štern, domnevna žrtev izsiljevanja s strani Metija Plave, si je denar izposojal tudi od ustanoviteljev Bitstampa Damijana Merlaka in Nejca Kodriča, s katerima je tedaj tudi odkupil KŽK Kranj.

Kranj – Med posojilodajalci šenčurskemu kmetu Alešu Šternu, od katerega naj bi Meti Plava iz Preddvora po zatrjevanju kranjskega tožilstva v letih 2011–2016 izsilil kar 1,6 milijona evrov, sta se znašla tudi ustanovitelja Bitstampa Damijan Merlak in Nejc Kodrič, ki sta si premoženje ustvarila z osnovanjem borze za trgovanje z virtualno valuto bit­coin, zato se ju je oprijel tudi vzdevek Bitcoinovca. Merlak je ta teden tudi pričal na dolgotrajnem sojenju, ki je na kranjskem okrožnem sodišču zaradi pripora obdolženega Metija Plave potekalo kljub sodnim počitnicam. Spregovoril je predvsem o nekdanjem poslovnem sodelovanju z oškodovancem Šternom, medtem ko Plave po lastnih besedah sploh ne pozna.

Merlak je povedal, da je Aleša Šterna spoznal leta 2014, ko je ta pristopil do Nejca Kodriča, s katerim sta se že od prej poznala, in predlagal, da skupaj odkupijo KŽK Kranj, kar se je oktobra tega leta preko družbe Agro Gorenjska, ki so jo v ta namen vsi trije ustanovili, tudi zgodilo. Merlak in Kordež sta financirala tri milijone evrov vreden posel, Šternu pa je bilo zaupano vodenje KŽK-ja. »Po pol leta se je ugotovilo, da se stvari ne vodijo tako, kot je treba, Štern je z računa podjetja zase tudi dvignil 58 tisoč evrov, zato smo končali naše sodelovanje, tako poslovno kot prijateljsko. Midva s Kodričem sva ostala sama s podjetjem, katerega edini lastnik pa sem zdaj jaz.« Kot je še pojasnil, naj bi Štern ponarejal tudi listine, antidatiral poroštva nekaterim podjetjem, kmetje naj bi mu na roke plačevali za najem zemlje, zato so ga tudi kazensko ovadili. »O tem smo se tedaj vsi trije precej na osebnem nivoju pogovarjali, Štern je bil zelo dobro seznanjen z najinim stališčem. Tedaj je tudi prišlo na plan, komu vse je bil dolžan. To se je sicer trudil skrivati in ni takoj priznal,« se spominja Merlak, ki je sicer Šternu, ko so še bili poslovni partnerji, tudi sam posodil skupaj nekaj čez sto tisoč evrov, za kar je kasneje na sodišče vložil zahtevo za izvršbo.

Kot je pojasnil, je tedaj domneval, da je Štern potreboval denar, da bi izplačal investitorje v Thorex, ki jih je pred tem sam privabil v sistem. »Če bi že na začetku vedel, da je bil promotor Thorexa, sploh ne bi šel z njim v posel. To so namreč piramidne sheme iz Šenčurja,« je še dejal Merlak, ki pa je priznal, da ne pozna nikogar iz Thorexa, ki bi mu bil Štern dolžan. »Niti ne vem, če je komu kaj dolžan, to so bile moje domneve,« je poudaril. Na zaslišanju v sodni preiskavi pred letom dni je sicer Šterna opisal kot prevaranta in nakladača, »ki vse tako zavije in obrne, da izgleda verjetno, ko pa prideš domov, pa ugotoviš, da te je spet naplahtal«.

Po izločitvi iz družbeništva Agra Gorenjske je Štern še vedno izražal interes, da bi sam kupil KŽK, imel je tisoč in en scenarij, na kakšen način, je dodal Merlak, ki ga je Štern v zvezi z nakupom nazadnje kontaktiral pred približno dvema tednoma. »Ne vem, kako misli to izvesti. Očitno ima spet nekega partnerja,« je povedal sodnici Marjeti Dvornik. »Kupcev za KŽK imamo tudi sicer veliko, nihče pa nima denarja. Tudi Štern ga lahko še danes kupi in odnese, le plača naj ga po pametni ceni,« je pristavil.