Vhod v kaverno

Bobneči topovi

Sabotin (609 m) - "... Na bojno črto, ki se vije kot venec v polkrogu okoli Gorice, je bobnel ogenj stoterih topov." Tako je zapisal Alojzij Res v spominih na Soško fronto. Vzpetina, ki je bila ključna za italijansko osvojitev Gorice.

Greben našega današnjega cilja se na zahodu spušča v Goriška brda. Le-ta so bila dolga leta dobesedno odrezana od drugega goriškega ozemlja, dokler niso v 80. letih po osimskem sporazumu zgradili ceste, ki skozi zamrežen koridor poteka po italijanskem ozemlju. Danes je ta koridor le še pričevalec polpretekle zgodovine; obenem pa je bil zgrajen tudi cestni solkanski most, čez, do tedaj, nepremostljivo oviro, reko Sočo.

Sabotin je mejna gora med Italijo in Slovenijo, preko katere je nekdaj tekla državna meja. Večina nas ga pozna predvsem po kamnitem napisu Naš Tito, napisu iz kamenja, ki se dandanes pojavi, pa spet izgine. Kakorkoli že, Sabotin je gora, na kateri se je pisala krvava zgodovina Soške fronte, katere ostanke vidimo še danes.

Zapeljemo se po avtocesti proti Novi Gorici in v krožišču zavijemo proti Solkanu oz. Tolminu. Kmalu pridemo do razcepa: desno zavije cesta proti Sveti gori, levo pa proti Goriškim brdom. Parkiramo lahko takoj za Solkanskim mostom, jaz pa predlagam, da se zapeljemo skozi t. i. koridor, ki poteka po italijanskem ozemlju, in na koncu katerega zagledamo na levi strani parkirišče. Parkiramo, prečkamo cesto in se po devetindvajsetih stopnicah povzpnemo do planinske poti, ki vodi proti vrhu Sabotina. V spodnjem delu pot poteka v prijetnih okljukih. Na enem od levih ovinkov je pred nami vhod v kaverno, katerih pravi labirint poteka v notranjosti Sabotina. Vhod v kaverno odlikuje zanimiv kamniti obok. Ja, tukaj se je pisala krvava zgodovina soške fronte v času prve svetovne vojne.

Okljuki, ki potekajo ves čas skozi gozd, nas kmalu pripeljejo do široke ceste, kjer na desni strani celo zagledamo asfaltirano cesto. A ta nas ne zanima! Prečimo cesto in se poženemo strmo, kar naravnost navzgor. Tokrat je gozd zamenjalo nizko grmičevje, ki je v jesenskih dneh sploh čudovito obarvan, saj prevladuje škrlatno rdeči ruj. V tem delu pot teče kar naravnost, brez okljukov, ni pa strmo. Ko dosežemo greben, se usmerimo desno. Na levi strani kmalu opazimo obeležje, na katerem piše Sabotino, z oznako kote 609, kar označuje vrh. Po grebenu se sprehodimo še nekaj deset metrov naprej, kjer sta tudi žig in vpisna knjiga.

Vrh Sabotina nam postreže z lepim razgledom na Goriško, kot na dlani pa je Sveta gora. Če nadaljujemo še naprej po grebenu, si lahko ogledamo opazovalnice, vhode v kaverne, številne mejne kamne … Na vsakem koraku so sledi vojnih grozot.

Sestopimo po poti vzpona, če pa smo se logistično znašli, pa lahko sestopimo tudi po južni poti, kjer bomo od blizu videli napis Naš Tito, ali pa po severni poti, kjer pa sta, zaradi hoje po kavernah, obvezna čelna svetilna in seveda čelada.

Če se vrnem nazaj v čas prve svetovne vojne, je bil Sabotin ključna točka avstro-ogrske obrambe goriškega mostiča. Do prvih spopadov z Italijani je prišlo maja 1915, ko je avstro-ogrska vojska imela že močno utrjene položaje. Zgrajena je bila mreža kavern, zaklonišč, bojnih položajev, opazovalnic. Italijanom so se upirali vse do avgusta 1916. leta, ko je Sabotin padel v pičlih 40 minutah. To je bila šesta soška bitka in s padcem Sabotina se je sesula avstro-ogrska obrambna linija. Branil ga je domobranski polk, ki so ga sestavljali Dalmatinci. Navkljub srditim spopadom, ga niso bili pripravljeni predati. Nazadnje je italijanska vojska v kaverne vlila petrolej in prižgala baklo. Kot piše zgodovinarka dr. Petra Svoljšak, so Dalmatinci zgoreli nekje v osrčju Sabotina. Kot domine so padli Oslavje, gričevje nad Pevmo, Kalvarija, Gorica. Italijani so svoje položaje utrdili v že obstoječih kavernah ter predrli na soško stran. Skozi topniška okna so obstreljevali Sveto goro, Vodice in Škabrijel.

Danes je Sabotin hrib. A ne le še eden v nizu. Je spomin in opomin, naj se zgodovina ne ponovi nikoli več!

Nadmorska višina: 609 m

Višinska razlika: 410 m

Trajanje: 1 ura

Zahtevnost: 2 zvezdici

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 18. julij 2022 / 08:55

Papanova zgodba, 2. del

Od 23. 3. 1879 do 1. 4. 1882 se je od 15. do 18. leta starosti učil za trgovca pri Janezu Bulovcu v Radovljici, v trgovini z mešanim blagom. Trgovina je bila v rojstni hiši Antona Tomaža L...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 2. december 2010 / 07:00

Titu Koširju novinarska nagrada Bratstvo resnice 2010

Kranj - V okviru novinarskih dnevov je Društvo novinarjev Slovenije konec tedna v Ankaranu podelilo novinarske nagrade Consortium veritatis - Bratstvo resnice 2010. Med nagrajenc...

Zanimivosti / četrtek, 2. december 2010 / 07:00

Od Krsta pri Savici do razstave jaslic

Škofja Loka - Ob 210. obletnici rojstva Franceta Prešerna in v čast dneva samostojnosti župnija Stara Loka pripravlja recital Krsta pri Savici v izvedbi Tanje Jenko in s sodelova...

Tržič / četrtek, 2. december 2010 / 07:00

Cene vrtcev dopolnili

Tržič - Vzgojno varstveni zavod Tržič je pripravil lani izračun cen programov, ki ga je 17. septembra 2009 potrdil občinski svet. Celodnevni program otrok od enega do treh let st...

Tržič / četrtek, 2. december 2010 / 07:00

Dela v Pristavi končujejo

Pristava pri Tržiču - Tudi v naselju Pristava so obnovili vodovod in kanalizacijo ter druge napeljave. Postavili so javno razsvetljavo in pripravili cesto za ponovno asfaltiranje...

Nasveti / četrtek, 2. december 2010 / 07:00

Znane osebnosti (6)

Profesor Anton Pavlič, primskovški rojak, slavist, šolnik in bibliotekar, je vidno zaznamoval kranjski kulturni utrip v desetletjih po drugi svetovni vojni. Službo...