Podobe mondenega Bleda

V Mestni knjižnici Kranj so na ogled postavili majhen del bogatega fotografskega arhiva Blejca Mirka Vovka, ki je na Bledu dve desetletji kot uradni fotograf fotografiral številne visoke državniške obiske.

Kranj – V šestdesetih in začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je Bled doživljal vrhunec tako imenovanega diplomatskega turizma. Obiske državnikov z vsega sveta je s fotoaparatom spremljal blejski fotograf Mirko Vovk in tako na fotografijah za večno ohranil podobe mondenega Bleda, ki se ga danes z nostalgijo spominja. »Spomnim se časov, ko je bil Bled svetovno znan kraj in je gostil številne predsednike in znane osebnosti. Danes pa nihče od teh ne ostane na Bledu,« obžaluje Vovk, ki je kritičen do sedanje podobe blejskega turizma. »O pravih turistih na Bledu, ki ima 18 hostlov, sploh ne moremo govoriti,« je poudaril in se znova vrnil v preteklost, ko so se po blejski promenadi, preden so jo spremenili v parkirišče, sprehajale dame v toaletah.

Svojo kariero je kot šestletni deček začel v turizmu, kjer se je naučil lepega vedenja in jezikov, je ob odprtju razstave v kranjski knjižnici pojasnil Mirko Vovk. Po drugi svetovni vojni je z odliko končal fotografsko šolo v Ljubljani, a v tistih časih je bilo težko oziroma predvsem drago začeti fotografsko kariero. Leta 1948 so ga med 2200 kandidati skupaj še s 67 drugimi izbrali za pilotsko šolo v Rumi v Vojvodini. S ponosom pove, da jo je končal kot najboljši pilot v generaciji. »Občutka v jadralnem letalu ni mogoče primerjati z nobenim drugim občutkom,« še vedno s strastjo govori o letalstvu. Kot pravi, je voditi letalo veliko enostavneje kot voziti avto. Prav letala so ga med bivanjem v Švici povezala z ameriškim filmskim igralcem Clarkom Gablom. »Za večno mi bo ostal v spominu, ko sva skupaj poletela nad švicarskim ledenikom, čeprav so vsi dvomili, da je to sploh mogoče,« se hudomušno nasmeje Vovk. Iz Švice se je vrnil »poln denarja«, kot se je izrazil. »Takrat sem si kupil svoj prvi avto in punce so kar v vrsti stale, da bi se peljale z mano,« je nadaljeval v svojem iskrivem slogu.

Obenem mu je to omogočilo, da se je podal na samostojno pot fotografa, in tako je že kmalu na Bledu fotografiral obisk takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita, ki se ga spominja kot velikega gospoda in poliglota. »Najprej sem fotografiral po naročilu blejskih hotelov, a kmalu so iz protokola ugotovili, da ne potrebujejo svojega fotografa, saj sam naredim veliko bolje,« je samozavestno pojasnil. Del te fotografske zapuščine si je do 8. septembra mogoče ogledati na razstavi v pritličju kranjske knjižnice. A to je le majhen delček vsega, kar je imel, je razložil Vovk, večino materiala mu je namreč pobrala Služba državne varnosti, veliko njegovih fotografij z državniških obiskov na Bledu pa hrani tudi Gorenjski muzej. Izbor za razstavo v Kranju je opravil Damjan Mulej iz knjižnice Blaža Kumerdeja Bled, ki sodi pod okrilje Knjižnice A. T. Linharta Radovljica. »Gospod Vovk je redni obiskovalec knjižnice na Bledu in nekoč je s seboj prinesel nerazvite fotografske filme. Ko sva jih začela pregledovati, sem ugotovil, da so na njih same znane osebnosti, vse fotografije pa so bile posnete na Bledu,« se spominja Mulej. Filme so digitalizirali in tudi s pomočjo naključnih obiskovalcev začeli prepoznavati osebnosti na fotografijah. »Za razstavo smo izbrali najlepše fotografije in jih opremili s spremnimi teksti, saj se starejše generacije še dobro spomnijo teh ljudi, mlajše pa že manj,« je razložil Mulej. Na šestnajstih panojih so tako med drugim razstavili fotografije jordanskega kralja Huseina, šaha Reze Pahlavija, Nikolaja Ceausescuja, Tita z delegacijo in številne druge državnike ob njihovem obisku na Bledu.

Ob odprtju razstave v knjižnici je bilo mogoče Mirka Vovka spoznati ne samo kot fotografa, pilota in svetovljana, ampak tudi vsestranskega športnika. Med drugim je bil eden prvih slovenskih golfistov, petnajst let je celo vodil Golf zvezo Slovenije, od leta 2000 pa je njen častni predsednik. Ta čas ga najbolj skrbi usoda blejskega igrišča za golf, je dejal, s katerega so skoraj povsem izrinili člane blejskega golf kluba. Čeprav se golfu ne posveča več, je priznal, pa ostaja aktiven, kar je dokazal z zapestnico, ki šteje korake. Tako je v zadnjem letu prehodil dva milijona tristo tisoč korakov oziroma 1687 kilometrov, se je še pohvalil.