Bohinjci so gostili drugi mednarodni folklorni festival Folkfest Bohinj. / Foto: A. B.

Bohinjski Folkfest

Bohinj je med 14. in 19. junijem letos gostil drugi mednarodni folklorni festival Folkfest Bohinj. Nastopile so skupine iz Srbije, Bolgarije, Slovenije in Makedonije, prav posebno zanimiva pa so bila dekleta iz plesne skupine Bidadari, ki prihaja iz Beograda.

Štiridnevni bohinjski Folkfest je prisotne, radovedneže in ljubitelje folklornih napevov in plesov razveseljeval s parado in zanimivimi nastopi, mi pa smo se udeležili predzadnjega večera, ki je bil sicer bolj tekmovalne narave, pa spet ne toliko.

Organizator festivala je bil KD Bohinj, sodelovali pa so Slovenci, Makedonci, Srbi in Bolgari. Slovenijo so zastopali bohinjski folklorniki in godba, ki je v petek pospremila mimohod skupin v Bohinjski Bistrici, nadaljevanje folklornega večera pa je sledilo na odru Doma Joža Ažmana.

Iz Bolgarije sta se festivala udeležili dve skupini: Folklorni studio Puldin in Folklorna skupina Svetlina, pri Srbih so zaplesali mladi člani KUD-a Sveti Sava, pri Makedoncih pa člani ansambla Narodnih plesov in pesmi Orce Nikolov. Tako srbski kot makedonski folklorniki imajo za seboj lepo število nastopov na festivalih, osvojili pa so tudi že mnogo priznanj. Folklorni studio Puldin je mlajši studio, star sedem let, svetlinovci pa plešejo že deset let.

Precej zanimanja so pri gledalcih vzbudila srbska dekleta Sanja, Danica in Irina, ki plešejo v plesni skupini Bidadari indonezijske plese. Prihajajo iz Beograda, Bidadari pa deluje v srbski prestolnici pod okriljem tamkajšnje indonezijske ambasade. Tokrat smo jih videli v balijskih nošah. Z nastopom, mimiko, gibi in pojavo, so mogoče delovale eksotično, a ravno to je tisto, kar jih je naredilo za gledalca še bolj zanimive, lahko bi rekli celo unikatne. Njihova mentorica in ustanoviteljica šole oziroma skupine, Ivana Ašković, je namreč dolgo časa živela v Indoneziji, v stik z njihovo kulturo pa je prišla že, ko je študirala v Ameriki. Na Havajih je prvič resneje spoznala plese z Balija. Navdušenost je bila tolikšna, da se je odločila, da bo to tema njena doktorata. Ko je doktorirala, je živela na Baliju nekaj let, pred slabimi dvanajstimi leti pa se je vrnila v Beograd. Ljubezen do kulture in tradicije, izročila in plesov Balija in nasploh Indonezije je prinesla s seboj in ustanovila je Bidadari. Beograjčankam so se plesi takoj priljubili, mislim pa, da bo po tokratnem obisku bohinjskega festivala morda zadeva začela zanimati tudi Gorenjke.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 12:09

Salame in klobase

Ob domačiji Ivana Tavčarja na Visokem pri Poljanah je letos že petič potekala Salamijada, edina na gorenjskem območju. Izbirali so najboljšo domačo salamo, letos prvič pa še najboljšo suho klobaso.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Bron za mladega geografa Mateja Razpotnika

Kranj - Na 7. geografski olimpijadi, svetovnem tekmovanju mladih iz znanja geografije, je blestel tudi Slovenec Matej Razpotnik iz srednješolskega centra Rudolfa Maistra i...

Zanimivosti / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Avtomatski defibrilator za gasilce

Žiri - Prostovoljno gasilsko društvo Dobračeva iz Žirov je največje in osrednje društvo v občini, pred kratkim pa so se razveselili donacije podjetja Ika Žiri – transportnega avt...

Zanimivosti / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Blagoslovili obnovljeno cerkev

Prejšnjo nedeljo je kardinal Franc Rode blagoslovil obnovljeno župnijsko cerkev sv. Petra v Selcih.

Tržič / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Denar za telefonijo

Veljavne zahtevke za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje so vložile štiri krajevne skupnosti. Druge bodo to storile v bližnji prihodnosti.

Gospodarstvo / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Srna dala 102 toni mleka

Zgodba o kravi Srni z Mešanove kmetije v Bašlju je vesela in hkrati žalostna. Vesela zato, ker je krava za časa življenja dala 102 toni mleka, in žalostna, ker je v nedeljo zvečer v hlevu nenadoma pog...