Bohinjski Folkfest

Bohinj je med 14. in 19. junijem letos gostil drugi mednarodni folklorni festival Folkfest Bohinj. Nastopile so skupine iz Srbije, Bolgarije, Slovenije in Makedonije, prav posebno zanimiva pa so bila dekleta iz plesne skupine Bidadari, ki prihaja iz Beograda.

Štiridnevni bohinjski Folkfest je prisotne, radovedneže in ljubitelje folklornih napevov in plesov razveseljeval s parado in zanimivimi nastopi, mi pa smo se udeležili predzadnjega večera, ki je bil sicer bolj tekmovalne narave, pa spet ne toliko.

Organizator festivala je bil KD Bohinj, sodelovali pa so Slovenci, Makedonci, Srbi in Bolgari. Slovenijo so zastopali bohinjski folklorniki in godba, ki je v petek pospremila mimohod skupin v Bohinjski Bistrici, nadaljevanje folklornega večera pa je sledilo na odru Doma Joža Ažmana.

Iz Bolgarije sta se festivala udeležili dve skupini: Folklorni studio Puldin in Folklorna skupina Svetlina, pri Srbih so zaplesali mladi člani KUD-a Sveti Sava, pri Makedoncih pa člani ansambla Narodnih plesov in pesmi Orce Nikolov. Tako srbski kot makedonski folklorniki imajo za seboj lepo število nastopov na festivalih, osvojili pa so tudi že mnogo priznanj. Folklorni studio Puldin je mlajši studio, star sedem let, svetlinovci pa plešejo že deset let.

Precej zanimanja so pri gledalcih vzbudila srbska dekleta Sanja, Danica in Irina, ki plešejo v plesni skupini Bidadari indonezijske plese. Prihajajo iz Beograda, Bidadari pa deluje v srbski prestolnici pod okriljem tamkajšnje indonezijske ambasade. Tokrat smo jih videli v balijskih nošah. Z nastopom, mimiko, gibi in pojavo, so mogoče delovale eksotično, a ravno to je tisto, kar jih je naredilo za gledalca še bolj zanimive, lahko bi rekli celo unikatne. Njihova mentorica in ustanoviteljica šole oziroma skupine, Ivana Ašković, je namreč dolgo časa živela v Indoneziji, v stik z njihovo kulturo pa je prišla že, ko je študirala v Ameriki. Na Havajih je prvič resneje spoznala plese z Balija. Navdušenost je bila tolikšna, da se je odločila, da bo to tema njena doktorata. Ko je doktorirala, je živela na Baliju nekaj let, pred slabimi dvanajstimi leti pa se je vrnila v Beograd. Ljubezen do kulture in tradicije, izročila in plesov Balija in nasploh Indonezije je prinesla s seboj in ustanovila je Bidadari. Beograjčankam so se plesi takoj priljubili, mislim pa, da bo po tokratnem obisku bohinjskega festivala morda zadeva začela zanimati tudi Gorenjke.