Armenec zasluti biznis

Tale kava je odlična, smo razumeli Armenca na postajališču ob avtocesti, nakar nam je prodal še češnjeve zavitke, simpatična soseda pa kuhano koruzo.

Je zato kasneje dobil nagrado? Mogoče. No, še posebno v prvih stotih kilometrih iz Odese je bilo ob avtocesti nemalo »sadjarskih postojank«. V glavnem smo na njih opazili buče različnih vrst in velikosti, breskve, marelice, kakšno jabolko, od zelenjave pa je najbolj »ven sekal« paradižnik. Ustavili smo se na nekem obcestnem platoju, kjer je bil kup štantov. Ni minila minuta, odkar smo se ustavili, že so nas fotografirali in ob tem spraševali, od kod smo, kako stari so avtomobili. Najbrž so naša spačka spet uvrščali med letnike takoj po 2. svetovni vojni.

Eden od njih pa je bil še posebej podjeten, saj je imel v bližini štant s kavo. Uspešno nas »napajsa« za nekakšen neskafe, ki je bil, roko na srce, prav okusen. Ampak, da ima tudi zavitke iz češenj, ki so še posebej dobri. Davaj … kupimo še te. Ko je opazil, da naša Zala Julija ni dobila (niti hotela) še nič, nam ponuja še kuhano koruzo, ki jo prodaja mlada punca na sosednji stojnici. Pa daj še koruzo, saj je vožnja s polnim želodcem precej bolj prijetna in umirjena kot s praznim. Darji se je takoj zazdelo, da je tip začutil, da nas lahko malo na…, ampak jebi ga, denar mora krožiti. Seveda možakar ob vsem tem ne pozabi povedati, da prihaja iz Armenije s trebuhom za kruhom in da se tu, v Ukrajini, da živeti bolje kot v njegovi domovini. No ja …