Janko N. Rogelj pred domačo Kovačevo hišo v Grabnu leta 1972

Znane osebnosti (6)

Profesor Anton Pavlič, primskovški rojak, slavist, šolnik in bibliotekar, je vidno zaznamoval kranjski kulturni utrip v desetletjih po drugi svetovni vojni. Služboval je v kranjski Osrednji knjižnici, ki ji je vtisnil neizbrisen pečat s svojim enciklopedičnim znanjem in človeškim razmerjem do mlajših sodelavcev, zlasti pa s svojo trezno presojo v burnih časih razvoja in reformiranja kranjske knjižnice. Trajne zasluge pa mu gredo za sodelovanje pri slovenski izdaji tablic univerzalne decimalne klasifikacije, kjer je plodno prispeval svoje bogato poznavanje področja biblicistike in sistematike znanosti.

 

Profesor dr. Nace Šumi, raziskovalec in varuh stavbne dediščine, je bil ugleden intelektualec, profesor za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, raziskovalec, konservator in ustanovitelj Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je svetovalec številnih projektov naše kulturne zgodovine, v katerih je bil umeščen tudi Kranj. Zapustil je veliko število strokovnih člankov, monografij, razprav, polemik in raziskav.

 

Pisatelj in dramatik Rudi Šeligo je s svojim obsežnim opusom literarnih del večkrat postavil ogledalo slovenski družbi. Napisal je številne teoretične spise s polja dramske umetnosti in polemično sodeloval pri družbeno-političnih temah. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije.

 

Janko N. Rogelj je bil markantna osebnost med ameriškimi Slovenci kot novinar, zavarovalni zastopnik, družbeni in kulturni delavec. Med številnimi dejavnostmi, ki jih je opravljal, sta verjetno najpomembnejši dve: prizadevanje za ohranjanje slovenstva med Slovenci v Ameriki in povezovanje ameriških Slovencev z domovino. V najtesnejši povezavi s tem delovanjem je tudi Rogljevo besedno ustvarjanje. Bil je zanimiv in izviren pisec predvsem kratkih pripovedi v slovenskem jeziku.

 

Joža Vovk, duhovnik, pesnik in pisatelj, se je poslovil s Primskovega že leta 1951, kljub temu pa je spomin nanj zelo živ, še posebej v generaciji, ki jo je učil verouk. Mladi in stari so ga doživljali kot prijaznega in zabavnega človeka, ki je vsepovsod trosil dobro voljo, hkrati pa je bil tudi velik domoljub z izrednim posluhom za ljudi v stiskah. Drobci ohranjenih spominov se prepletajo z bežnimi vpogledi v njegovo literarno delo, v katerega je iskreno prenašal svoja doživetja in občutja. Mnogi ga poznajo po mladinski povesti Naš Buček, med njegovimi pesmimi pa je po svoji izrazni moči gotovo na vrhu Naš klic iz zbirke Izgnanci.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:10

Fanny, to se za žensko ne spodobi!

... Maja bo minilo 170 let od smrti nemške romantične skladateljice Fanny Mendelssohn Bartholdy, pozneje Hensel, dolga leta neznane in zatajene. Bila je štiri leta starejša sestra Felixa Mendelssoh...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Po Kamniku brezplačno s kolesi

Kamniški župan Marjan Šarec je izpolnil obljubo, ki jo je občanom izrekel na lanskem festivalu Kamfest.

Slovenija / / 07:00

Veliko zanimanja za Razkrita telesa

Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so prejšnjo sredo odprli razstavo Razkrita telesa, ki si jo je že v prvih treh dneh ogledalo pet tisoč ljudi.

Zanimivosti / / 07:00

Razstava ročnih del

Adergas - Člani KUD Pod lipo Adergas so minuli konec tedna v svoji dvorani pripravili razstavo ročnih del, na kateri je sodelovalo trinajst posameznikov in družin. »Podobno razst...

Zanimivosti / / 07:00

Tržič v cvetju

V soboto je bil Tržič v znamenju cvetja, saj je tam potekala Cvetlična tržnica, ki je ponujala marsikaj za dom in vrt, podelili pa so tudi nagrade lastnikom najlepših hiš v občini.

Zanimivosti / / 07:00

Avsenikov spomin na prednike

Na novo odprta muzejska zbirka o skoraj 200-letnem bivanju Avsenikove rodbine pri Jožovcu v Begunjah kaže na skrben odnos sedanjih lastnikov domačije do prednikov.