Janko N. Rogelj pred domačo Kovačevo hišo v Grabnu leta 1972

Znane osebnosti (6)

Profesor Anton Pavlič, primskovški rojak, slavist, šolnik in bibliotekar, je vidno zaznamoval kranjski kulturni utrip v desetletjih po drugi svetovni vojni. Služboval je v kranjski Osrednji knjižnici, ki ji je vtisnil neizbrisen pečat s svojim enciklopedičnim znanjem in človeškim razmerjem do mlajših sodelavcev, zlasti pa s svojo trezno presojo v burnih časih razvoja in reformiranja kranjske knjižnice. Trajne zasluge pa mu gredo za sodelovanje pri slovenski izdaji tablic univerzalne decimalne klasifikacije, kjer je plodno prispeval svoje bogato poznavanje področja biblicistike in sistematike znanosti.

 

Profesor dr. Nace Šumi, raziskovalec in varuh stavbne dediščine, je bil ugleden intelektualec, profesor za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, raziskovalec, konservator in ustanovitelj Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je svetovalec številnih projektov naše kulturne zgodovine, v katerih je bil umeščen tudi Kranj. Zapustil je veliko število strokovnih člankov, monografij, razprav, polemik in raziskav.

 

Pisatelj in dramatik Rudi Šeligo je s svojim obsežnim opusom literarnih del večkrat postavil ogledalo slovenski družbi. Napisal je številne teoretične spise s polja dramske umetnosti in polemično sodeloval pri družbeno-političnih temah. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije.

 

Janko N. Rogelj je bil markantna osebnost med ameriškimi Slovenci kot novinar, zavarovalni zastopnik, družbeni in kulturni delavec. Med številnimi dejavnostmi, ki jih je opravljal, sta verjetno najpomembnejši dve: prizadevanje za ohranjanje slovenstva med Slovenci v Ameriki in povezovanje ameriških Slovencev z domovino. V najtesnejši povezavi s tem delovanjem je tudi Rogljevo besedno ustvarjanje. Bil je zanimiv in izviren pisec predvsem kratkih pripovedi v slovenskem jeziku.

 

Joža Vovk, duhovnik, pesnik in pisatelj, se je poslovil s Primskovega že leta 1951, kljub temu pa je spomin nanj zelo živ, še posebej v generaciji, ki jo je učil verouk. Mladi in stari so ga doživljali kot prijaznega in zabavnega človeka, ki je vsepovsod trosil dobro voljo, hkrati pa je bil tudi velik domoljub z izrednim posluhom za ljudi v stiskah. Drobci ohranjenih spominov se prepletajo z bežnimi vpogledi v njegovo literarno delo, v katerega je iskreno prenašal svoja doživetja in občutja. Mnogi ga poznajo po mladinski povesti Naš Buček, med njegovimi pesmimi pa je po svoji izrazni moči gotovo na vrhu Naš klic iz zbirke Izgnanci.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / četrtek, 5. maj 2022 / 07:16

Ljubelj ali Stari Ljubelj?

Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Geodetske uprave Republike Slovenije je pripravila anketo na temo preimenovanja prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj.

Objavljeno na isti dan


Bohinj / ponedeljek, 19. marec 2012 / 07:00

Iščejo najemnike iz Bohinja

Podjetji Alpinum in Dunis naj bi v Bohinjskih novicah objavili razpis, s katerim želijo najti najemnike iz lokalnega okolja za tri hotele in kamp ob obali jezera.

GG Plus / ponedeljek, 19. marec 2012 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Dragoceni kranjski rokopisi

Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev v Kranju, ki stoji na mestu starejših predhodnic, je eden osrednjih spomenikov poznogotske arhitekture na Slovenskem. Prezbiterij oziroma t....

GG Plus / ponedeljek, 19. marec 2012 / 07:00

Vaš razgled

GG Plus / ponedeljek, 19. marec 2012 / 07:00

Avstrija, priložnost in vzgled za Slovenijo

»Slovenija - danes in jutri« je bil naslov pogovora, ki ga je v torek v Celovcu organizirala Slovenska gospodarska zveza in na katerem je želela iz prve roke predstaviti sedanji g...

GG Plus / ponedeljek, 19. marec 2012 / 07:00

Vse naše družine!

Naši otroci ne gredo na referendum o družinskem zakoniku, čeprav jih ta še najbolj zadeva.