Janko N. Rogelj pred domačo Kovačevo hišo v Grabnu leta 1972

Znane osebnosti (6)

Profesor Anton Pavlič, primskovški rojak, slavist, šolnik in bibliotekar, je vidno zaznamoval kranjski kulturni utrip v desetletjih po drugi svetovni vojni. Služboval je v kranjski Osrednji knjižnici, ki ji je vtisnil neizbrisen pečat s svojim enciklopedičnim znanjem in človeškim razmerjem do mlajših sodelavcev, zlasti pa s svojo trezno presojo v burnih časih razvoja in reformiranja kranjske knjižnice. Trajne zasluge pa mu gredo za sodelovanje pri slovenski izdaji tablic univerzalne decimalne klasifikacije, kjer je plodno prispeval svoje bogato poznavanje področja biblicistike in sistematike znanosti.

 

Profesor dr. Nace Šumi, raziskovalec in varuh stavbne dediščine, je bil ugleden intelektualec, profesor za umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti, raziskovalec, konservator in ustanovitelj Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je svetovalec številnih projektov naše kulturne zgodovine, v katerih je bil umeščen tudi Kranj. Zapustil je veliko število strokovnih člankov, monografij, razprav, polemik in raziskav.

 

Pisatelj in dramatik Rudi Šeligo je s svojim obsežnim opusom literarnih del večkrat postavil ogledalo slovenski družbi. Napisal je številne teoretične spise s polja dramske umetnosti in polemično sodeloval pri družbeno-političnih temah. Kot predsednik Društva slovenskih pisateljev je pomembno sodeloval pri slovenski demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije.

 

Janko N. Rogelj je bil markantna osebnost med ameriškimi Slovenci kot novinar, zavarovalni zastopnik, družbeni in kulturni delavec. Med številnimi dejavnostmi, ki jih je opravljal, sta verjetno najpomembnejši dve: prizadevanje za ohranjanje slovenstva med Slovenci v Ameriki in povezovanje ameriških Slovencev z domovino. V najtesnejši povezavi s tem delovanjem je tudi Rogljevo besedno ustvarjanje. Bil je zanimiv in izviren pisec predvsem kratkih pripovedi v slovenskem jeziku.

 

Joža Vovk, duhovnik, pesnik in pisatelj, se je poslovil s Primskovega že leta 1951, kljub temu pa je spomin nanj zelo živ, še posebej v generaciji, ki jo je učil verouk. Mladi in stari so ga doživljali kot prijaznega in zabavnega človeka, ki je vsepovsod trosil dobro voljo, hkrati pa je bil tudi velik domoljub z izrednim posluhom za ljudi v stiskah. Drobci ohranjenih spominov se prepletajo z bežnimi vpogledi v njegovo literarno delo, v katerega je iskreno prenašal svoja doživetja in občutja. Mnogi ga poznajo po mladinski povesti Naš Buček, med njegovimi pesmimi pa je po svoji izrazni moči gotovo na vrhu Naš klic iz zbirke Izgnanci.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / nedelja, 13. oktober 2013 / 14:21

Dirndl na krožniku

Za dirndl vemo, da je to noša, v katero so oblečene prenekatere Avstrijke pa Bavarke, ne glede na to, ali gre za vaško ali mestno okolje. V času Oktoberfesta je »dirndl« z globokim izrezom...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...