Skrivnost Šmajdovega gradu

V Šmajdovem gradu v kanjonu Kokre naj bi se skrivali rokovnjači, še pred njimi naj bi se vanj ljudje zatekali pred Turki. Nedavno najden srebrnik letnico nastanka lahko zamakne še globlje v preteklost. Med domačini gre od ust do ust izročilo o skrivnem rovu. So ga končno našli?

Med ogledom Šmajdovega gradu junija 2005 je tedanji župan Mohor Bogataj na »kozji stezi« zdrsnil v Kokro in se poškodoval. Ko je župan stopil na videz trden del brega, je nenadoma zdrsnil v kanjon reke Kokre. »Padel sem, preden sem sploh kaj videl,« je nekaj dni zatem povedal za Gorenjski glas. Med ljudmi pa se je že krožilo, naj se grad iz Šmajdovega preimenuje kar v Mohorjev grad. Nauk te zgodbe je, kot poudarjajo tudi jamarji, da se do končne ureditve ne podajajte na nevarno pot do gradu brez ustrezne opreme in znanja.

Šmajdov grad je konglomeratni spodmol v kanjonu reke Kokre pri Predosljah. Čeprav ni prava jama, je registriran v Katastru jam Jamarske zveze Slovenije, grad pa je zavarovan kot spomenik kulturne dediščine. V preteklosti, po dosedanjem predvidevanju v času turških vpadov, so spodmol obzidali v jamski grad. Objekt še ni bil raziskan, zato o tem skritem, a zanimivem pomniku zgodovine Kranja in njegove okolice do sedaj še nismo vedeli skoraj nič. V Predosljah in Britofu se je ohranilo ljudsko pričevanje, da so se ljudje v tem gradu skrivali pred Turki, še posebej pa so žive pripovedi o rokovnjačih, predvsem pa o rovu, skrivnem izhodu, ki naj bi iz gradu vodil na varno. Najpogosteje se omenja povezava z jamo v konglomeratni steni nad Rupovščico, pod vasjo Ilovka ali celo z gradom Brdo.

Jamarsko društvo Carnium dobilo dovoljenje za raziskavo

»Jamarsko društvo Carnium poleg svojega rednega, jamarskega dela opravlja tudi naloge, ki presegajo lastni interes in so javnega pomena. Tako smo pred leti prispevali k obuditvi starega zaklonišča pod Kranjem, lani pa ob kranjskem župnišču izkopali najstarejši mestni vodnjak (1499). Tokrat smo pridobili dovoljenja Ministrstva za kulturo ter Agencije RS za okolje, da pod strokovnim vodstvom arheologa mag. Draška Josipoviča ter ob nadzoru dr. Milana Sagadina iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, in mag. Metoda Roglja iz Zavoda RS za varstvo narave, OE Kranj, raziščemo zgodovinski izvor Šmajdovega gradu s ciljem, da bi skupaj s prebivalci Predoselj oživili Šmajdov grad s kanjonom Kokre kot izjemnim primerom povezave naravne in kulturne dediščine v naši okolici, predvsem v vzgojno-izobraževalne namene pri mladih. Projekt smo začeli že lani, v sodelovanju z dijakinjami Ekonomsko-trgovsko šole v Kranju (mentorici prof. Alenka Grmek in prof. Bea Poredoš), ki so zbrale bogato ljudsko izročilo ter raziskovalno nalogo z velikim uspehom predstavile na festivalu Turistične zveze Slovenije. Pridobivanje dovoljenj za arheološko raziskovanje je bilo bolj zapleteno, na koncu pa nam je, kot prvemu društvu v Sloveniji, vseeno uspelo utemeljiti javni interes ter ustrezno strokovno podporo za tovrstno raziskavo. Projekt je sofinancirala Mestna občina Kranj,« je raziskovanje utemeljil Gregor Aljančič, vodja projekta.

Raziskovanje še poteka, predvsem morajo strokovnjaki proučiti pričakovano redke, a pomembne najdbe. Veliko bosta povedala srebrnik in svinčena plomba, ki so ju našli ob vhodu v grad. Prva ocena pa je, kot je povedal vodja izkopavanj arheolog mag. Draško Josipovič, ki je leta 1978 v poljudnoznanstveni reviji Pionir že pisal o gradu, da srebrnik kaže na starejši izvor gradu, kot so domnevali do sedaj. Po vsej verjetnosti gradu niso zgradili domačini za zaščito pred turškimi vpadi, ampak je nastal v času roparskih vitezov, ki so prežali na popotnike ob enem od redkih naravnih prehodov čez Kokro. To seveda ne pomeni, da gradu, morda takrat že napol porušenega, niso vaščani uporabili v času turške nevarnosti. Na poznejšo rabo skritega gradu priča najdba svinčenih krogel, ki morda pričajo o spopadu z rokovnjači na prelomu 18. in 19. stoletja. Številne podrobnosti o rokovnjačih v Šmajdovem gradu in okolici je, po pričevanju svoje matere, zbral Marjan Černivec, ki je kljub svojim 83 letom aktivno sodeloval pri iskanju skrivnega rova, po katerem se je leta 1939 spustil v manjšo dvorano …

Prvega julija letos se je ekipi jamarjev pridružil tudi geolog dr. Tomaž Verbič, ki je s posebno elektromagnetno napravo, georadarjem, iskal morebitne prazne prostore v grajskih tleh ter tako poskušal razvozlati skrivnost skrivnega rova. Veliko tega si je po pripovedovanju in spominu sovaščanov zapisal Jože Dolhar, eden od neutrudnih pobudnikov te raziskave. Poleti 2008 so z radarskim sondiranjem na Ilovki dejansko ugotovili obstoj rova, ki pa je v nadaljevanju zasut z zemljo. In kaj je prvega julija 2010 ugotovil geolog dr. Tomaž Verbič, je s sondiranjem v Šmajdovem gradu odkril skrivni rov, našel povezavo? »Z georadarsko raziskavo sem pregledal dno spodmola v vzdolžnih in prečnih profilih. Signal je dosegel globino 2,5 metra, pod dnom jame nisem ugotovil praznih prostorov. Gre za tako natančno raziskavo, da dejansko tukaj ne moremo pričakovati odprtih prostorov do globine 2,5 metra. Je pa možno, da je rov morebiti zasut, v tem primeru ga z napravo ne bi mogli zaznati,« je razložil.

Posneli dokumentarni film

»Z izkopavanji naše delo še zdaleč ni končano, o izsledkih bomo lahko obširneje spregovorili kasneje, projekt pa zaključujemo z dokumentarnim filmom v režiji Milana Lebarja. Žal so grad v preteklosti prekopavali divji kopači v iskanju zaklada, ki ga najbrž ni nikoli bilo, pri tem pa so uničili večji del zgodovinskih sledi. Kljub redkim najdbam bomo končno lahko natančneje pojasnili zgodovino gradu, ki je do sedaj temeljila le na ljudskem izročilu. Ta pričevanja smo večinoma potrdili, pripoved o skrivnem rovu pa bo, tako kot pri marsikaterem gradu, ostala zavita v skrivnost … Čeprav želimo javnost opozoriti na ta pozabljen spomenik, pa pozivamo bralce, da se do končne ureditve ne podajajo na nevarno pot do gradu brez ustrezne opreme in znanja,« je zaključil Gregor Aljančič iz Jamarskega društva Carnium.

         

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 30. maj 2014 / 11:40

Zbrala športnike in pomagala

Mateja Rajterič iz Vodic, državna prvakinja v boksu, je minulo nedeljo organizirala dobrodelni tek in spodbudila številne športnike, da pomagajo socialno šibkejšim.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 13. maj 2011 / 07:00

Največ za pomoč mladim

Kranj - Od 8. do 15. maja je Teden Rdečega križa Slovenije. V tem tednu organizacija zbira denar s prodajo doplačilnih znamk in vozovnic. Lani so zbrali okoli 277 tisoč evrov. De...

GG Plus / petek, 13. maj 2011 / 07:00

Kronika tedna

Nekdanji zapornik zahteva odškodnino Nekdanji zapornik Milan Plaznik od Republike Slovenije terja 2,8 milijona evrov odškodnine zaradi treh let, ki jih je prebil v zap...

Kronika / petek, 13. maj 2011 / 07:00

Zaradi prstana si je odtrgal prst

Poljane nad Škofjo Loko - V sredo okoli 18. ure se je na delovišču stanovanjske hiše v Poljanah nad Škofjo Loko zgodila delovna nesreča, v kateri se je delavec huje ranil. Do nes...

Kronika / petek, 13. maj 2011 / 07:00

Kriminal

Zaloten pri kraji denarnice Kranj - Kranjski policisti obravnavajo primer drzne tatvine. V sredo nekaj pred 19. uro so jih obvestili, da je neznani mo...

Šport / petek, 13. maj 2011 / 07:00

Kegljači Železnikov napredovali

Železniki - Kegljači KK Železniki so se z zelo dobro igro v soboto v Litiji (3323 podrtih kegljev) in v nedeljo v Zagorju (3179 podrtih kegljev) z zmago na kvalifikacijskem turni...