Interpelacija ni uspela

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 17. junij 2016 / 12:22

Za interpelacijo ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak so v sredo zmanjkali trije poslanski glasovi. Poslanci DeSUS-a so interpelacijo SDS podprli.

Premalo glasov za interpelacijo

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz vrst SD Anja Kopač Mrak je preživela sredin poskus interpelacije, ki jo je predlagal opozicijski SDS. Za interpelacijo je sicer glasovalo več poslancev, kot jih je bilo proti (43 za, 38 proti), a za zamenjavo ministrice je bilo potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov. Glede na to, da so interpelacijo podprli tudi poslanci DeSUS-a, bo v nadaljevanju zanimivo spremljati, kako je njihova poteza razrahljala koalicijo. Že med razpravo so si namreč poslanci SD in DeSUS izmenjali kar nekaj ostrih besed, za nameček je po glasovanju prvak upokojenske stranke Karl Erjavec izjavil, da je izid glasovanja pokazal, da ministrica nima več legitimnosti, na DeSUS pa so leteli očitki, da je kršil koalicijsko pogodbo. Erjavec sicer zagotavlja, da njegova stranka ostaja trden člen koalicije. Premier Miro Cerar je ocenil, da je šlo v zadnjih dneh za zlorabo interpelacije in brezploden prepir med DeSUS in SD. Prepričan je, da se bosta stranki kmalu streznili in spoznali, da mora koalicija delovati naprej. Glavni očitek v interpelaciji je bil usmerjen na ravnanje Kopač Mrakove v primeru odvzema dveh otrok starim staršem. V SDS so ministrici očitali odgovornost za nezakonita in neustavna ravnanja pristojnih institucij, poleg tega pa tudi politično kadrovanje in neučinkovito delovanje ministrstva. Ministrica je očitke zavrnila z razlago, da je stranka SDS zahtevala njen odstop, ker ne želi »v zrežiranih političnih-resničnostnih šovih polemizirati« o primeru deč­kov iz Velenja.

Dečka ostajata v rejništvu

Vrhovno sodišče je glede koroških dečkov v rejništvu zavrnilo pritožbo njunih starih staršev zoper sklep upravnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo za začasno odredbo, da dečka takoj vrnejo k babici. Po navedbah babičinega odvetnika Velimirja Cugmasa je vrhovno sodišče ugotovilo, da je upravno sodišče pravilno sklenilo, da je v korist otrok, da ju ne prestavljajo iz enega doma v drugega, dokler o zadevi ni dokončno oz. pravnomočno odločeno. Kot je napovedal odvetnik, bodo zdaj zahtevali ustavno presojo zadnje sodne odločbe. Vrhovno sodišče je svojo odločitev razložilo z ugotovitvijo, da v tem postopku ne more odločiti o tem, kje naj se namestita otroka, saj to izhaja iz odločbe, ki je določila, da se otroka namestita v rejniško družino. Vrhovno sodišče zato tudi ne more odločiti, da se otroka (začasno) namestita k pritožnici, saj v tem trenutku nima potrebnega dovoljenja za opravljanje rejništva. Vrhovno sodišče tako v tem postopku ni presojalo, ali je bila odločitev o tem, da se dovoljenje za rejništvo babici zavrne ali ne, pravilna in zakonita. Prav tako ni presojalo, ali je bila pravilna in zakonita odločba o odvzemu otrok očetu in njihovi namestitvi v rejniško družino. O tem se odloča ločeno, najprej pred sodiščem prve stopnje. Vrhovni sodniki so še navedli, da zavrnitev izdaje začasne odredbe ne pomeni, da babica ni upravičena do ustreznih stikov z vnukoma. Na Centru za socialno delo Velenje (CSD) so ocenili, da je odločitev vrhovnega sodišča v korist otrok. Upravno sodišče je sicer pred časom ugotovilo, da je CSD Velenje s tem, ko je dečka odpeljal v rejništvo, kršil ustavne in človekove pravice babice.

Nova proga, stari daljnovod

Pred tednom dni so ob prisotnosti predsednika vlade Mira Cerarja uradno odprli modernizirano in elektrificirano železniško progo Pragersko–Hodoš, ki je bila zadnji neelektrificirani del mediteranskega koridorja in katere obnova je stala 465 milijonov evrov. A kot je ta teden poročal časnik Dnevnik, po progi še vedno vozijo le stare, dizelske lokomotive, saj Elektro Maribor zaradi razveljavitve gradbenega dovoljenja ne more postaviti novega daljnovoda, stari pa obremenitve železniške vleke ne zmore. V Slovenskih železnicah so sicer pojasnili, da trenutno poteka testiranje električnega voznega omrežja, zato bodo električne vlake uvajali postopoma vse do konca leta oziroma do spremembe voznega reda omrežja. Nekaj vlakov z električno vleko je po tej progi začelo voziti že ta teden, zaradi omejenega napajanja pa morajo z administrativnimi ukrepi omejevati vožnje vlakov z električno vleko na odseku Murska Sobota–Hodoš. Projekt modernizacije, elektrifikacije in nadgradnje 109 kilometrov dolge proge Pragersko–Hodoš je bil največji prometni projekt po zgraditvi avtocestnega križa in predstavlja največjo železniško infrastrukturno naložbo v finančni perspektivi 2007–2013, saj je EU zanj iz kohezijskega sklada prispevala 207 milijonov evrov. Proga Pragersko–Hodoš–državna meja se uvršča med najsodobnejše v Sloveniji in omogoča hitrosti do 160 kilometrov na uro.