Glavni vir onesnaženja Blejskega jezera naj bi bila velika količina hrane, s katero ribiči krmijo krape. (Foto: Tina Dokl)

Jezero vse bolj onesnaženo

Nevarne cianobakterije, ki se zaradi velike količine hranil v vodi vse bolj množijo v Blejskem jezeru, bi lahko ogrozile zdravje kopalcev.

Bled – Stanje Blejskega jezera se je v zadnjih treh letih močno poslabšalo, opozarja Špela Remec Rekar iz sektorja za kakovost voda pri republiški agenciji za okolje. Glavnega krivca za take razmere v jezeru vidi v veliki količini hranil, ki obremenjujejo jezero. Na skupnem sestanku se je zato v petek dobila tako z županom Janezom Fajfarjem kot ribiči, saj si prizadeva za popolno prepoved krmljenja krapov. Ob tem pa ribiči zanikajo, da bi bili prav oni glavni krivci za take razmere v Blejskem jezeru. »Strinjamo se, da je treba izboljšati stanje jezera, a najprej je treba najti glavnega onesnaževalca,« meni predsednik Ribiške družine Bled Samo Novak.

Po izračunih Špele Remec Rekar v jezeru na leto konča okrog 22 ton hrane, s katero ribiči krmijo krape. Zaradi tega se poveča pritisk organskih snovi na jezero, posledica tega pa je sproščanje fosfatov, ki vplivajo na cvetenje jezera. »Pojavilo se je že cvetenje rdeče alge in lahko se razvijejo nevarne cianobakterije, ki so redne spremljevalke fitoplanktona. Prav te bakterije so kazalnik organske onesnaženosti,« je razložila Špela Remec Rekar in dodala, da so toksine, ki vplivajo na živčevje in jetra, v vodi analizirali že pred 15 leti. »A na srečo so bili prisotni zgolj v spodnji plasti jezera. Vendar če bo jezero tako obremenjeno, kot je zdaj, se bodo pojavile povsod,« je opozorila Špela Remec Rekar. Ker si že trideset let prizadeva, da bi bilo jezero čistejše, se ji zdi nemoralno, da nekdo dela ravno obratno. »Imamo samo dve naravni jezeri, Blejsko in Bohinjsko, zato se ne moremo primerjati recimo z Anglijo in Francijo. Ne moremo naši edini jezeri žrtvovati za krape,« je odločna. Pri tem jo podpira tudi župan Janez Fajfar, ki je po sestanku obljubil, da bodo tudi občinski redarji poostrili nadzor ob obali jezera. Med drugim, je pojasnil, ribičem ne bodo več dovolili uporabe ležalnikov in šotorjenja. Obenem se strinja, da krap ne sodi v Blejsko jezero. »Jezero ne more biti poligon za vse in vsakogar, saj je naše edino jezero,« je poudaril župan. Za ribiče pa kljub temu najde tudi pohvalno besedo, saj prav zdaj pomagajo pri čiščenju jezera.

Ob tem pa je Samo Novak prepričan, da je krivda ribičev za sedanje stanje jezera zanemarljiva. Oporeka namreč izračunom Špele Remec Rekar, koliko hrane naj bi ribiči zmetali v jezero. »Glede na število prodanih ribolovnih dovolilnic smo ugotovili, da je ribolovnih dni petkrat manj, kot navaja Remec Rekarjeva, prav tako je hrane, ki jo uporabijo ribiči, petkrat manj, največ 4,5 tone,« je poudaril Samo Novak in dodal, da so ravno konec septembra začela veljati dopolnila k pravilniku o ribolovnem režimu, ki dnevno količino hrane na ribiča omejujejo na pet kilogramov, od tega je je največ en kilogram lahko živalskega izvora. »To smo umestili tudi v ribolovne dovolilnice, prizadevali pa si bomo, da bi te količine še zmanjšali,« je še dejal Samo Novak.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / sobota, 5. avgust 2023 / 13:38

Razmere na Gorenjskem se počasi umirjajo

Na Gorenjskem se narasle vode umikajo, so sporočili iz štaba Civilne zaščite za Gorenjsko. Poplave so najbolj prizadele Škofjo Loko, Poljane, Gorenjo vas in Žiri.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Projekti občin

Obnova Graščine in Ceste svobode Radovljica - Radovljiška Graščina je najmogočnejša zgradba v starem mestnem jedru Radovljice, ki je v celoti razglaše...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Gorenjska hitreje kot Slovenija

Gorenjska razvojna regija je na pomembni razvojni prelomnici. Obdobje nove finančne perspektive 2007-2013 bo pokazalo, ali je regija sposobna preboja iz industrijske v moderno regijo, ki bo soustvarja...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Drugi regionalni razvojni forum o sodelovanju in povezovanju

Pred nami je 2. razvojni forum, čas za obračun dela od pretekle jeseni, ko je Regionalna razvojna agencije Gorenjske skupaj z regionalnim razvojnim svetom in svetom regije pripravila p...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Prednostne usmeritve razvoja Gorenjske

Za uresničevanje ciljev so v Regionalnem razvojnem programu Gorenjske 2007–2013 postavljene štiri razvojne prednostne usmeritve, ki so zelena nit razvoja regije. Zaradi večje prepoznavnosti so poim...

Gorenjska / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Strateški cilji Gorenjske

Vizijo gorenjske regije do leta 2013 gradijo trije ključni strateški cilji. Vsak bo merjen z najmanj dvema kazalnikoma. Merljivi cilji so postavljeni na osnovi napovedi rasti slovenskega makroekono...