Slavko Avsenik na slovesnosti ob odkritju skulpture, posvečene Avsenikovi glasbi, novembra 2013 v Lescah / Foto: arhiv GG

Umrl je Slavko Avsenik

Begunje na Gorenjskem – V 86. letu je umrl velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik, ki se je podpisal pod številne uspešnice, med njimi že ponaredelo Na Golici, poroča spletni portal RTV Slovenija. Brata Avsenik, Slavko in Vilko, veljata za največkrat izvajana in najbolj prodajana avtorja narodno-zabavne glasbe v Evropi.

Brata Avsenik sta napisala več kot 1000 skladb, med katerimi je najbolj znana Na Golici, ki je doživela kar 600 predelav in velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu.

Avseniki so gorenjsko glasbo ponesli v najprestižnejše in največje koncertne dvorane, vse do berlinske filharmonije. Avseniki se lahko pohvalijo tudi z več kot 10.000 posnemovalci in s 150 klubi ljubiteljev Avsenikove glasbe.

»Vse, kar se je dogajalo, se je zgodilo slučajno, in še danes to analiziram. Lahko samo rečem: 'Hvala moji usodi,'« je o svoji glasbeni karieri povedal Avsenik, ki si nikoli ni mislil, da bo postal glasbenik.

Zgodovina Avsenikov je bila nekoliko daljša od Slavkove, saj je družinski kvartet Avsenik Pri Jožovcu igral že prej. Zares pa se je začelo leta 1953, ko je Slavko Avsenik s klavirsko harmoniko prvič nastopil na tedanjem Radiu Ljubljana. Skupaj z Vilkom je ustanovil Trio Slavka Avsenika, kmalu za tem pa je nastal še znameniti Gorenjski kvartet, ki je po poslušanosti potolkel vse rekorde.

Do kvinteta bratov Avsenik ni bilo daleč in tako je nastala nova zvrst popularne glasbe. V kvintetu so nasploh prvič na svetu skupaj zaigrali inštrumenti, ki so bili prej na prvi pogled nezdružljivi: klavirska harmonika, klarinet, trobenta, bariton in kitara. Šlo je za elemente ljudskega tria, obogatene z elementi godbe na pihala, ki je pri poslušalcih naletela na zelo dober odziv.

Na Avsenikovi domačiji v Begunjah ohranjajo in raznovrstno predstavljajo bogato dediščino mednarodne kariere Avsenikovih dosežkov, in sicer z založbo, muzejem, galerijo, glasbeno šolo in gostilno pri Jožovcu. Nedavno je veliko zanimanja pritegnil tudi muzikal Bila sva mlada oba na Avsenikovo glasbo.

Radovljiška občina je ob 60-letnici Avsenikove glasbe postavila kip v krožišču na avtocestnem izvozu za Lesce. Kip s klaviaturo, harmonikami in tradicionalnim dežnikom simbolizira Avsenikovo glasbo. Tedaj je Slavko Avsenik povedal: »Mislim, da to priznanje ni namenjeno samo meni in mojemu bratu, ampak vsem vam, vsem ljubiteljem naše glasbe.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 3. oktober 2008 / 07:00

Trije ropi v enem tednu

Gorenjski policisti obravnavajo že tretji rop v zadnjem tednu dni.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Kako se znebiti šefa?

Režiser komedije Božič na kvadrat Seth Gordon sledi trem zagrenjenim prijateljem, ki jim grozni šefi vsak dan uničujejo življenje. Ker ne morejo dati odpovedi, se domislijo drugačne rešitve, kako...

Mularija / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Otroška peresa

Šola Šola, šola, spet ta šola. V njej posedaš, a naučiš veliko se. Včasih celo zabavno je. Znanja vsepovsod mrg...

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Skrivnostne podobe raja

Knjižno delo Skrivnostne podobe raja, ki je bilo prvič predstavljeno ob tisočletnici prve pisne omembe Blejskega gradu, na svojstven način oživlja spomin na preteklost tega kraja.

Zanimivosti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Glasov jež: Petka, ki je nihče noče

Poklical nas je bralec iz Škofje Loke, ki že več tednov na travniku ob cesti z Jeprce proti Škofji Loki opazuje premikanje Renaultove petke, v času našega slikanja pa je bila prevrnjena celo na s...

Nasveti / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Zanimivosti in Žabnice in okolice

Odlomek iz članka Antonije Šifrer, objavljen v zborniku Na robu pojoče ravnine.