Zlatoporočenca, ki živita v Kanadi
Marija in Drago Kvas, ki sta se kmalu po poroki preselila v Kanado, sta si po petdesetih letih zakona v cerkvi Marije Pomagaj na Brezjah ponovno izrekla poročni zaobljubi in si obljubila, da si bosta stala ob strani vse do konca življenja.
Mariji Gros je bilo dvajset let, ko je spoznala leto dni starejšega Dolenjca Draga Kvasa, ki se je po služenju vojaškega roka iz Breze pri Trebnjem preselil k sestri v Kranj. S prijatelji je pogosto zahajal v gostilno Stari Mayr, kjer je Marija stregla. »Naročili smo dunajske zrezke in Marija je tri porcije uspešno postregla, četrto pa stresla meni v naročje. Tedaj sva se zbližala, povabil sem jo na pijačo in tako se je začela najina zgodba,« je pojasnil Drago.
Štirinajstega junija 1969 so pripravili dvojno poroko. Poročila sta se Marija in Drago, ter Marijina sestra Ivanka in Ivan Boštar. »Dragu so fantje iz Hrastij, kjer sem živela, pripravili preprego in moral je plačati, da me je lahko odpeljal od hiše. Civilno sva se oba para poročila v mestni hiši v Kranju, cerkveno pa v cerkvi na Brezjah, nato pa imeli svatbo v Srednji vasi pri Šenčurju v gostilni Pri Jančetu,« nam je zaupala Marija in dodala: »Na medene tedne sva odšla ob morje, z nama pa so šli Dragova sestra in njena sinova. Prvi dan me je tako opeklo, da sem doživela sončno kap in preostanek medenih tednov preživela v šotoru.«
Zakonca Kvas sta se leto dni po poroki preselila v Toronto v Kanado, kjer sta že živela pri Dragovi sestri, po desetih letih pa odšla v kanadski London, kjer živita še danes. »Drago je želel v svet za boljšim življenjem. V Torontu sva si našla delo, moja prva služba je bila v pralnici v hotelu, mož je delal v podjetju, ki je izdelovalo gume. Kasneje sem v Londonu vodila restavracijo. Rodila sta se nama sin Johny in hčerka Tanya, danes pa imava še tri vnuke,« pripoveduje Marija in nadaljuje: »Selitev v Kanado je bila zame zelo težka. Težilo me je domotožje, nisem poznala niti ljudi niti kraja, tudi jezika sem se morala priučiti. Pogrešala sem druženje s sestrami, v Kanadi namreč ni družabnega življenja, vsak se drži zase.« Kvasova pripovedujeta, da sta si ves čas stala ob strani. »Ključno je zaupanje, brezpogojna ljubezen in odkritosrčnost, saj je lažje sprejeti resnico kot laž, ki vedno pride na dan,« sta se strinjala oba, Marija pa je dodala: »Z možem sva zakon, ki je nekoč nekaj veljal, vzela zelo resno. Tega, kar sva si obljubila, se bova držala vse do smrti, in če si potrpežljiv in si medsebojno pomagaš, se vse da.« V Slovenijo sta se Marija in Drago Kvas večkrat vrnila, tokrat sta pripotovala z vsemi sorodniki, ki živijo v Kanadi. Slovesnost ob zlati poroki so pripravili Marijine tri sestre in njihovi otroci, udeležilo pa se je je 120 sorodnikov in prijateljev. Po cerkvenem obredu na Brezjah so druženje nadaljevali na prostoru za piknik ob ribniku Žeje, kjer so za pogostitev poskrbeli njuni sorodniki. »Bilo je zelo lepo in počaščena sva, da so naju ob tej priložnosti obiskali vsi, ki naju imajo radi, in nama polepšali zlato poroko,« sta sklenila zakonca Kvas, ki sta se v nedeljo že vrnila v Kanado.