Dva svetova, Veronikin in Catherinin

V kranjski območni enoti Zavarovalnice Triglav so odprli razstavo slik akademskih slikark Catherine Zavodnik in Veronike Vesel Potočnik.

Kranj – Pred leti je kar nekaj slovenskih podjetij z razstavno dejavnostjo v svojih poslovnih prostorih, avlah in hodnikih, posledično tudi z odkupi del, ustvarjalo lastne umetniške zbirke in s tem pripomoglo k obstoju in promociji aktualne umetniške produkcije. Danes jih lahko preštejemo na prste ene roke. Ena svetlih izjem na Gorenjskem je vsekakor Zavarovalnica Triglav, ki od leta 1994 vsaj dva- do trikrat letno prostore velike avle nameni razstavi likovnih del, bodisi v okviru širših umetniških projektov v Kranju bodisi že uveljavljenih avtorskih imen iz Slovenije in zamejstva. Doslej so pripravili kar 37 razstav. V zadnjem času so oživili pred leti že plodno sodelovanje z Likovnim društvom Kranj, ki se bo po strokovni plati vključevalo v pripravo prihodnjih razstav. »Rdeča nit sodelovanja bo zagotovo pomoč mladim kvalitetnim umetnikom,« je povedala direktorica kranjske enote Triglava Janka Planinc ob odprtju razstave dveh umetnic mlajše generacije, Catherine Zavodnik iz Ljubljane in Veronike Vesel Potočnik iz Kranja, obenem tudi članic Likovnega društva Kranj, v katerega se je v zadnjih dveh letih včlanilo kakih deset mladih umetnikov.

Razstavišče nam tokrat ponuja dve samostojni umetniški celoti dveh raznolikih likovnih pisav, slikark različnih umetniških provenienc. Veronika Vesel Potočnik je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje slikarstvo diplomirala leta 2012, svoja dela pa je širši javnosti začela predstavljati v zadnjih dveh letih. »Tokrat sem se odločila predstaviti dela, ki so povezana s stvarmi, ki me v življenju najbolj fascinirajo in imajo pomen v mojem aktualnem razmišljanju. So nekakšen pogled v mojo notranjost oziroma govorijo o tem, kako ta trenutek doživljam okolico, ljudi, svet,« izbor del za tokratno razstavo pojasnjuje Vesel Potočnikova, ki se je ob delih, ki s prevladujočo modrino gledalca vodijo v sanjskost na eni in k razmisleku na drugi strani, prilagodila tudi samemu razstavišču, ki ne omogoča predstavitve njej sicer ljubih velikih formatov. In rdeča nit v njenih delih je človek, ki kljub fizični odsotnosti soustvarja vzdušje, ga povezuje tako z realnim kot domišljijskim skrivnostnim svetom in pridihom pravljic, kot dodaja umetnostna zgodovinarka Melita Ažman.

Catherina Zavodnik je leta 2000 diplomirala iz industrijskega oblikovanja, tri leta kasneje iz umetniške grafike, leta 2008 pa še magistrirala iz slikarstva na ljubljanski akademiji. Svoje grafično znanje je nadgrajevala tudi v Urbinu v Italiji. V svojih delih Zavodnikova združuje različna znanja na področju slikarstva, kiparstva, grafike, dizajna, fotografije in tudi poezije ter jih povezuje z renesančnim časom. Na neki način so poklon Leonardu da Vinciju. Tokrat se namreč predstavlja z grafikami, ki nosijo naslov Da Vincijevi drevesni sakralni zapiski, saj so Leonardovi botanični zapisi, prikazani skozi likovni jezik. Grafike so nadgradnja njenih predhodnih glinenih ročnih zapisov in so nastale v tehniki giclée. Gre za večplastno kolažno delo, tiskano na pleksi steklu, ki vsebuje kombinacijo avtorske fotografije ali skenirane slike, računalniško združene v eno podobo. »Pred leti sem se veliko ukvarjala s klasičnimi grafičnimi tehnikami, pred časom pa sem se spontano lotila računalniških kolažiranih grafik. Sem zelo vešča z računalniškimi programi, rada se poigravam s fotografijami, namesto tiska na papir pa sem se odločila za pleksi steklo. Zanimal me je namreč njegov efekt. Grafika je tako dobila odsev in dodatno globino,« pojasnjuje Catherina Zavodnik, ki je s tem, kot pravi, presegla obdobje z Leonardom, ki je v njeni umetnosti trajalo kar šest let. »V njenih deli pa se skrivajo še druge zgodbe, želja po individualizmu, razumu in lastnem mišljenju, kjer v ospredje postavlja človeka,« je med drugim zapisala Ažmanova.