Starodobniki po Gorenjskem
Društvo starodobnih vozil Kamnik bo od 20. do 22. maja organiziralo Mednarodno revijo starodobnikov DSV Kamnik z vozili do letnika 1945.
Kamnik – Gre za edinstveno revijo starodobnikov pri nas, ki se je vsako leto udeleži več lastnikov desetletja starih lepotcev na štirih ali dveh kolesih.
Druženje udeležencev se bo začelo v petek, 20. maja, s sprejemom tujih udeležencev v Domu kulture Kamnik in nadaljevala v soboto ob 9. uri s startom prve kolone motoristov, kadilakov in druge kolone avtomobilov starodobnikov. Koloni se bosta ustavili v središču Kamnika, kjer bosta revijo ob 10.30 v družbi županov sodelujočih občin in drugih gostov odprla župan Marjan Šarec in predsednik društva Miroslav Vrhovnik. Koloni vozil bosta svojo pot ob 11. uri nadaljevali proti Škofji Loki, kjer si bo vozila mogoče ogledati med 12. in 15. uro, in Naklem, kjer bo program sledil ob 16. uri. Ob 19.30 bo v Hotelu Marinšek družabni večer s podelitvijo priznanj. Pot bodo starodobniki nadaljevali v nedeljo dopoldne, ko se bodo ob 9. uri odpravili proti gradu Strmol, ustavili se bodo tudi v Šenčurju, ob 13. uri pa sledi zaključna prireditev v Arboretumu Volčji Potok, kjer bodo vozila okrasili s cvetjem in bodo na ogled obiskovalcem parka. Kot pravijo organizatorji, so udeleženci revije izbrani po strogih kriterijih in v omejenem številu (na ogled bo štirideset avtomobilov in štirideset motorjev), spremljali pa jih bodo tudi motorji Harley Davidson in kadilaki, ki bodo vozili predstavnike občin, visoke goste, predstavnike sponzorjev in donatorjev. Pri varovanju trase bodo sodelovali člani AMD Škofja Loka, Šenčur, Naklo in Cerklje.
Člani Društva starodobnih vozil Kamnik na tridnevnem dogodku pričakujejo kar dvajset tisoč obiskovalcev.
Prireditev, ki vsako leto privabi več tujih udeležencev, pa letos napoveduje tudi izid knjige Northon – Made in Birmingham II. – Plenilec z Otoka avtorja Matije Šaleharja, ki so jo minuli teden predstavili v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Šalehar je v knjigi predstavil svetovno znano znamko, ki ji je posvetil svoje petdesetletno raziskovalno delo, kar ga uvršča med najboljše poznavalce tovrstne tehnične dediščine pri nas.