
Ko se srečata čipka in les
Mojstrici Mili Primožič in Petra Plestenjak Podlogar sta svoje ustvarjanje združili na razstavi Čipka v lesu in niti, ki bo ves maj na ogled v Rokodelskem centru DUO v Škofji Loki. Prva se ukvarja s klekljano čipko, druga z rezbarjenjem.
Škofja Loka – Kako gresta skupaj les in čipka, kako je mogoče združiti dvoje na videz tako različnih rokodelstev? Odgovor na to vprašanje daje razstava, ki so jo ta teden odprli v škofjeloškem rokodelskem centru DUO, na kateri sta svoji rokodelstvi povezali mojstrici Petra Plestenjak Podlogar, ki se že štiri desetletja ukvarja z rezbarjenjem modelov za mali loški kruhek, in Mili Primožič, ki za podjetje Hiša klekljanih čipk A. Primožič 1888 ustvarja aplikacije s klekljano čipko.
»Do skupne razstave je prišlo spontano,« sta povedali mojstrici Mili in Petra, ki ju znanstvo in prijateljstvo druži dvajset let. Pred razstavo sta si izmenjali darili: Mili je dobila izrezljan lesen prstan, Petra pa čipkaste uhane. Izdelka dokazujeta njuno prepričanje, da je čipko mogoče ustvariti tako v niti kot lesu. In takih izdelkov je na razstavi lepo število.
Petra Podlogar se izrezljane čipke ni lotila prvič. Pred leti, pravi, jo je izdelala za klekljarice v Železnikih, za tokratno razstavo pa jo je znova obudila. Kar natančno delo je to, toda mojstrica rezbarjenja je tega vajena. Vesela je, da je razstava vzbudila pozornost, in to že pred odprtjem, ko je naokoli razpošiljala vabila, na katerih je fotomontaža s polovico čipke v lesu in polovico v niti. Na Facebooku je doživela ogromno všečkov, klekljarice pa so očitno to posebnost razposlale daleč naokoli, tudi v tujino.
Mili Primožič iz Žirov pa se ukvarja s čipko. Pravi, da pri njej čipka ni samo bela, ampak vseh barv, uporablja tudi različne materiale, dodaja jo kot okras drugim izdelkom, tokrat pa jo imajo obiskovalci razstave priložnost spoznati tridimenzionalno. Galerija čipk Hiša klekljanih čipk A. Primožič, za katero ustvarja aplikacije s klekljano čipko, ima že dolgoletno tradicijo. Leta 1888 jo je ustanovil Anton Primožič, ki velja za pobudnika klekljarskih šol v Avstro-Ogrski, njihovo podjetje je imelo od začetka svojo risalnico vzorcev, delovalo je do leta 1933, nato pa so tradicijo znova obudili v devetdesetih letih. Pravzaprav je minilo 25 let od novega začetka njenega delovanja. Praznovali bodo junija. Še ena značilnost tokratne razstave pa so tudi s čipko okrašena pokrivala, osebna last Lidije Primožič, ki jih je ta dama v tridesetih letih prejšnjega stoletja nosila v Beogradu.
Obema rokodelstvoma je skupna tradicija na Škofjeloškem, ob odprtju razstave pa so jo povezali še z enim zgodovinskim izročilom, nastopom članov Renesančne plesne skupine Lonca.