Bosi, mokri in nasmejani

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Rekreacija / sreda, 4. maj 2016 / 10:53

Takšni so bili na mednarodni dan bosega teka najbolj pogumni tekači in tekačice, ki so na prvomajsko praznično nedeljo tekli na 6. Slovenskem bosem teku v Kranju.

Kranj – »Človeško stopalo je tehnična mojstrovina in umetniško delo,« je menda zapisal Leonardo da Vinci. To vsakič znova ugotavljajo tudi tekači po celem svetu, ki se zberejo na mednarodni dan bosega teka (IBRD – International Barefoot Running Day). Tudi v Sloveniji ni drugače, po zaslugi Marka Robleka in trgovine ŠC Maratonc, pa je letos znova potekal tudi v Kranju.

»Leta 2011 smo 1. maja pripravili 1. Slovenski bosi tek, že takrat pa je prišlo šestdeset bosih tekačev. Letošnji bosi tek je tako že šesti po vrsti, organizirali pa smo ga v zelo različnih vremenskih pogojih. Vedno smo imeli rekordno udeležbo, lahko pa rečem, da je bilo petkrat vreme boljše, kot je danes. Vendar bosih tekačev nič ne ustavi in tako smo pred dnevi, ko je padal sneg, pričakovali, da bomo prvič tekli celo v snegu. To se ni zgodilo, saj se je preveč ogrelo in sneg je skopnel. Zato toliko bolj obilno pada dež. Tako se mnogi tekači spominjamo svojega otroštva, ko smo z užitkom skakali po lužah,« je ob teku povedal glavni organizator Marko Roblek in dodal, da se utrjeni bosi tekači ne ustrašijo nobenega vremena.

»Je pa seveda treba biti pameten in če stopal ne čutiš več, je nevarno, da dobiš ozebline. Takrat na tek pač ne siliš,« pravi izkušeni Marko Roblek, ki je bosi tekač že deset let in je prepričan, da so naše noge tako narejene, da se bosi tekači lahko prilagodijo na vsako vreme. »Bosi tek ima cel kup zdravstvenih prednosti in tako redno tečem bos. Prej sem petnajst let tekel obut in imel cel kup težav s poškodbami. Sedaj sem jih večina pozdravil, saj sem spremenil tehniko teka in je stik s tlemi bolj nežen,« še dodaja Marko Roblek, ki sicer še kdaj teče obut, vendar v zelo tanki obutvi, brez blaženja.

»Danes sem četrtič v življenju tekla bosa. Kadar tečem bosa, imam boljši občutek, boljši stik imam sama s seboj,« je povedala Dijana Volčjak iz Kranja, prav tako je nad bosim tekom navdušena Maša Švigelj iz Notranjih Goric. »Zelo rada hodim bosa, prav tako rada tečem. Kadar sem bosa, se med tekom pravilno držim, v bosem teku pa uživam, saj se sprostim ter odmislim stres in vse ostalo. Tekla sem že v dežju in tudi snegu. Seveda pa tečem tudi obuta,« je povedala Maša. Tudi ostali bosi tekači, ki so prišli na 6. Slovenski bosi tek v Kranj, so bili dobro razpoloženi. »Že osem let tečem bos, več pa seveda tečem obut. Prireditev ob mednarodnem teku bosih je zanimiva in mislim, da je bosi tek treba spodbujati, saj so ljudje prej tekli bosi kot obuti. Zame teči bos ali obut ne pomeni velike razlike, saj v teku uživam. Tekel sem tako po dežju kot snegu in nobeno vreme zame ni ovira,« je povedal Boštjan Urankar z Orehka, ki je bil v cilju prvi skupaj z Gregom Derlinkom z Bleda. »Kadar tečem bos, je tehnika teka bolj pravilna in tudi bos lahko tečem hitro. Dežja se nisem ustrašil, čeprav več tečem obut kot bos,« je povedal Grega, ki tako kot Boštjan vsako leto bos teče tudi na blejski nočni desetki.