V spomin na očeta Romualda

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / petek, 29. april 2016 / 09:52

Romualdov dan v Škofji Loki, ki ga prirejajo v spomin na očeta Škofjeloškega pasijona, postaja še ena stalnica v ohranjanju pasijonske kondicije.

Škofja Loka – Od lanske uprizoritve Škofjeloškega pasijona je pasijonski duh še živo prisoten v srednjeveškem mestu. Vsako leto ga ohranjajo z Dnevi Škofjeloškega pasijona, odslej pa tudi z vsakoletnim Romualdovim dnem. Lovrenc Marušič, pater Romuald (11676–1748) je namreč oče Škofjeloškega pasijona, ene najlepših dramskih iger, ki so jih v srednjem veku uprizarjali kot spokorniško procesijo v postno-velikonočnem času. Nastala je 1721, ko je oče Romuald služboval v škofjeloškem kapucinskem samostanu. Umrl je 22. aprila 1748 v Novi Gorici in ta dan so loški pasijonci izbrali za Romualdov dan.

Letošnjega so proslavili z nekaj spominskimi utrinki lanske uprizoritve in z glasbenim nastopom vrhunskega zbora Consortium Musicum pod vodstvom zborovodje Gregorja Klančiča. Izvedel je Slovenski vojni requiem skladatelja Andreja Missona, ki ga je napisal na temo zadnje velike vojne, tega strašnega nedoumljivega časa, ki je mnogim ljudem prinesel neizmerno žalost in trpljenje. »Naši pesniki, ki so med vojno umrli na različne načine in na različnih straneh, so se me zelo dotaknili s svojimi verzi o cvetju, rožah in pomladi. V pesmih, ki so jih zapeli France Balantič, Anica Černejeva, Karel Širok, Alojz Grozde in Karel Destovnik Kajuh, je veliko ljubezni in lepote. To resnično dediščino miru in ljubezni, ki so nam jo zapustili, sem izbral za slovenski vojni requiem,« pravi avtor, ki je tudi pisec glasbe za Škofjeloški pasijon.

O patru Romualdu je brat Jožko Smukavec, predstojnik Kapucinskega samostana v Škofji Loki, dejal, da je bil čuteč človek, ki je želel zgodbo življenja, Kristusovega trpljenja, žrtvovanja in ljubezni prenesti Ločanom. Odgovoren je bil za procesijo, torej je bil režiser Škofjeloškega pasijona: razmišljal je, kako bi zgodbo odrešenja vključil v ta kraj, izbiral je ljudi, ki so sodelovali v procesiji, in jih učil, vadili so dogodke iz procesije in v postno-velikonočnem času so jih s procesijo prenesli someščanom ... »Navdušil me je s svojo tankočutnostjo, z mehkobo, ki jo je znal vnesti v trd tekst in sporočilo, ki ga je z njim dajal ljudem. Upam, da njegovo dediščino dobro prenašamo v današnji čas,« je dejal Jožko Smukavec o Škofjeloškem pasijonu in tudi o današnjih loških kapucinih, Romualdovih naslednikih v Škofji Loki.

O lanski uprizoritvi Škofjeloškega pasijona je dejal, da je na poseben način povezala ljudi, čutili so se privzdignjeni, kot bi bili v raju. Na podoben način so pasijon doživljali tudi pasijonci, več kot tisoč ljudi, ki so del te zgodbe. Eden od njih je tudi Matjaž Eržen, vodja skupine igralcev iz Žabnice, ki je ob Romualdovem dnevu zelo čustveno podoživel lanski pasijonski čas. Pasijon ga je začaral že leta 1999 in čar še vedno traja. Po izteku uprizoritve se udeleženci čutijo izpraznjene, je dejal, toda kmalu spet nastopi čas pričakovanja. Zaradi skrivne moči in povezovanja, ki ju tke pasijon, bi bil ta lahko vsako leto.

Tako pa bo znova leta 2021, ob tristoti obletnici svojega nastanka. Nanj se Škofja Loka že pripravlja, tudi z vsakoletnimi pasijonskimi dnevi. Za Romualdov dan so se po besedah župana Miha Ješeta dogovorili lani, z namenom, da zbližuje pasijonce in ostale in jih spominja na to, da se bliža naslednja uprizoritev. O lanski pa je dejal, da je bila prav triumf prostovoljstva. Ker gre za izjemen prostovoljski dogodek, se bo občina z njim prijavila na letošnji nacionalni razpis za največji prostovoljski dogodek v državi.