Zakaj nista delovali napravi

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / torek, 26. april 2016 / 10:49

Obramba obdolženega strojevodje Andreja Ponikvarja se čudi, da ravno v času železniške nesreče na Jesenicah 26. avgusta 2011 nista delovala registrator in snemalna naprava.

Kranj – Na Okrožnem sodišču v Kranju so v sredo nadaljevali sojenje nekdanjemu strojevodji Andreju Ponikvarju, ki ga kranjsko tožilstvo obtožuje, da je iz malomarnosti povzročil trčenje potniškega in tovornega vlaka na jeseniški železniški postaji 26. avgusta 2011, v katerem se je poškodovalo 34 potnikov, od tega sedem huje. Potem ko so marca opravili ogled signalno-varnostne naprave in postavljalnice na jeseniški postaji, je na zadnji obravnavi tamkajšnji tehnični strokovni sodelavec Zoran Račič, ki je bil tudi vodja intervencije za odpravo posledic nesreče pred slabimi petimi leti, pokomentiral fotografije z ogleda in odgovarjal na dodatna vprašanja. Znova so zaslišali tudi sedaj že upokojenega strojevodjo inštruktorja Lucijana Saksido, da je dodatno utemeljil svojo trditev, da obtoženi Ponikvar nikakor ni prevozil rdeče luči.

Kot se je dalo razbrati iz povedanega, je marčevski ogled pokazal, da je signalno-varnostna naprava na Jesenicah v času nesreče delovala brezhibno in da je torej Ponikvar pred trčenjem vlakov prevozil rdečo luč. A zagovornika obdolženega Franca Rojka je zmotil podatek, da v času nesreče nista delovala registrator oz. zapisovalnik manipulacij in snemalnik pogovorov med prometniki ter da tega sploh nihče ni opazil. »Zame je neobičajno dejstvo, da ta dan nista delovala registrator in snemalnik zvoka, česar za nameček kar trije prometniki ves dan niso ugotovili,« je opozoril odvetnik in sodnici Andrijani Ahačič predlagal, da pridobi podatek o vseh okvarah registratorja in snemalne naprave v letu 2011, enako pa tudi za signalno-varnostno napravo.

Za njim je na prostor za priče pristopil upokojeni strojevodja in inštruktor Lucijan Saksida, ki je bil na obravnavi že zaslišan. Tedaj je zatrdil, da je z registrirnega traku, za katerega velja, da je zaradi poškodb nečitljiv, razvidno, da Ponikvar ni prevozil rdeče luči. »Če bi vlak prevozil signal stop, bi prišlo do popolnega zavrtja koles in s tem takojšnjega zaviranja ter posledično ugasnitve dveh dizelskih motorjev. Ko smo si po nesreči ogledali lokomotivo, pa smo ugotovili, da sta dizelska motorja ves čas delovala, kar je povzročilo poškodbo sklopke in njenega ohišja. Ugotovili smo tudi, da kolesa niso bila zavrta, sicer bi morale na njih biti vidne sledi zaviranja oz. t. i. ploščata mesta. Ker jih ni bilo, to priča, da so bila kolesa ves čas sproščena,« je Saksida utemeljil svojo trditev. Možnost, da je strojevodja pritisnil na napačno tipko, preden je vlak speljal, je Saksida zavrnil, saj bi bilo to izpisano na registrirnem traku.

Na vprašanje višje državne tožilke Marije Marinke Jeraj, kaj se je potemtakem zgodilo obravnavanega dne, je Saksida odgovoril, da so po njegovem tedaj pohiteli in sprostili pot potniškemu vlaku, misleč, da se je tovorni vlak že pripeljal na postajo, a se še ni. »Po mojem je bil kršen protokol pri uvozu in izvozu vlaka. Ta je 90 sekund, ko se nič ne bi dogajalo, kar pa bi za približno 5 minut podaljšalo zamudo vlaka, za kar bi moral nekdo zagovarjati. Po mojem mnenju gre za odgovornost prometnikov.« Poudaril je, da signalno-varnostna naprava tak manever dopušča, gre pa zagotovo za kršitev. Taka manipulacija se izpiše na posebnem števcu, v evidenco pa se mora vpisati vzrok, zakaj je bilo to narejeno. Na podlagi Saksidovega pričanja je odvetnik Rojko sodišču še predlagal, da na jeseniški postaji izvedejo še rekonstrukcijo obravnavane nesreče, ki bo po njegovem pokazala, da obtoženi v resnici ni prevozil rdeče luči: »Očitno je, da je bila signalno-varnostna naprava namenoma izklopljena, kar meče dvom v delovanje prometnikov ob železniški nesreči in dvom o pravilnem zapisu dnevnika manipulacij.« Sodnica Ahačičeva bo odločitev o predlaganih dokazih sprejela do naslednjega naroka konec maja.