Slovenec na čelu OZN?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 23. april 2016 / 20:10

Je res mogoče, da postane dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik RS, zdaj tudi prvi mož OZN? Da zasede položaj, ki je na tem svetu primerljiv samo s papeževim? Poznavalci pravijo, da bi imel več možnosti, če bi bil ženska …

Osebna izkaznica OZN

Poglejmo najprej v osebno izkaznico OZN – da bomo bolje vedeli, o čem govorimo. Ime Združeni narodi (United Nations – UN) je predlagal predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt. Prvič je bilo uporabljeno v deklaraciji ZN, 1. 1. 1942, ko so med drugo svetovno vojno predstavniki 26 narodov podprli skupen boj proti silam Osi (Axis: Nemčija, Italija, Japonska). Ustanovna listina je bila sprejeta 26. 6. 1945 v San Franciscu, ZDA. Datum začetka delovanja ZN pa je 24. 10. 1945. Zadnja država izmed 193 članic, ki je bila sprejeta v ZN, je Južni Sudan. Kar 11 Nobelovih nagrad so v 71 letih delovanja prejeli ZN, njihove specializirane agencije, povezane agencije, skladi, programi in osebje. Pet stalnih članic ZN in njihovega VS ima pri glasovanju možnost veta: ZDA, Ruska federacija, Velika Britanija, Francija in Kitajska. Dozdajšnji generalni sekretarji ZN: Gladwyn Jebb, Velika Britanija, 1945–46; Trygve Lie, Norveška, 1946–52; Dag Hammarskjöld, Švedska, 1953–61; U Thant, Burma, 1961–71; Kurt Waldheim, Avstrija, 1972–81; Javier Perez de Cuellar, Peru, 1982–91; Boutros Boutros-Ghali, Egipt, 1992–96; Kofi Annan, Gana, 1997–2006; Ban Ki Mun, Republika Koreja, 2007–16. Dva generalna sekretarja ZN sta prejela Nobelovi nagradi za mir: Dag Hammarskjöld leta 1961 in Kofi Annan leta 2001.

Glavne naloge ZN so štiri: 1. vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti; 2. razvoj prijateljskega odnosa med narodi, ki temelji na spoštovanju načela enakih pravic za vse; 3. doseganje sodelovanju pri reševanju internacionalnih ekonomskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih oblik težav; 4. biti središče za poenotenje dejanj narodov pri doseganju zgoraj naštetih ciljev. (Vir: uradna stran OZN, www.siol.net)

Kakšne so Türkove možnosti

Bogomil Ferfila, poznavalec mednarodnih odnosov in ekonomist: »Ameriška stran ga zagotovo ne bo podprla, kar pomeni, da so njegove možnosti zelo majhne. Da se je kot predsednik države zapletel z ameriškim veleposlanikom Josephom Mussomelijem, to nekako ostane v spominu. Če nimaš podpore ključne odločevalke, so tvoje možnosti minimalne. Res je, da so preference na vzhodnoevropskih kandidatih, vendar sta s tega območja močni ženski kandidatki. Njegove možnosti so po moji oceni desetodstotne. Treba je vedeti tudi, da je bila Slovenija do leta 2008 zgodba o uspehu, imela je neki prestiž in status, s polomom javnih financ in gospodarskih kazalcev pa smo ta status v vzhodni Evropi izgubili. To je še drugi dejavnik, ki omejuje njegovo kandidaturo. Njegove izkušnje v delu pri OZN štejejo, a to verjetno nima velikega vpliva, saj imajo tudi drugi kandidati izkušnje z vodenjem držav in z delom v mednarodnih organizacijah. Bi pa njegova morebitna izvolitev bila velika zgodba za Slovenijo.« Marko Pavliha, profesor mednarodnega prava, pa pravi: »Türk je bil moj profesor mednarodnega prava. Že takrat se je odlikoval kot izjemen poznavalec sistema Združenih narodov in človekovih pravic. Strinjam se z Mirom Cerarjem, da Slovenija trenutno ne premore boljšega kandidata. Obžalujem, da nima stoodstotne domače politične podpore, kar verjetno izvira iz določenih zamer med njegovim predsedovanjem Sloveniji. Vidim vsaj dve oviri, da bi mu uspel ta izjemen met. Prvič so tu finančne težave. V preteklosti so določene države vlagale milijone v kandidature. Türk si je moral pomagati sam, proračun Slovenije je bil zelo majhen. Druga ovira pa je spol. Tokrat bo verjetno v ospredju pozitivna diskriminacija, čeprav to ni diskriminacija. Ženska namreč še ni zasedala tega položaja in bi bilo prav, da ga. Ampak karte se lahko še močno premešajo in veliko bo odvisno od predstavitve kandidatov. Na koncu pa, kot vemo, odločajo največji igralci, stalne članice varnostnega sveta OZN. Tak položaj je največje priznanje za konkretno osebo, ki položaj zaseda, posredno je pa to tesno povezano z ugledom države … Ta pozicija je poleg papeške najpomembnejša na našem planetu …«

Vizualna inteligenca filma

»Od nekdaj mislim – čeprav je to najbrž zelo nepriljubljeno mnenje – da bi bilo vse scenariste treba postreliti. Ne potrebujemo filma na osnovi besed ... potrebujemo film na osnovi podob. Lirično poezijo imamo že osem tisoč let, 400 let poznamo roman, gledališče se iz roda v rod predaja prek besedila. Poiščimo zdaj medij, katerega edina odgovornost bo svetu, videnemu v obliki vizualne inteligence. Gotovo, gotovo, gotovo mora biti prav film ta fenomen.« Tako je svoj medij – film, katerega veliki mojster je, povzdignil britanski režiser Peter Greenaway (1942). Se strinjate?