Veslač Marin Medak je občinskim svetnikom predstavil poglede rekreativnih veslačev na plovbni režim. Napovedujejo tudi nove proteste in pravno izpodbijanje odloka.

Veslači napovedali nove proteste

Predstavnik rekreativnih veslačev Marin Medak ni prepričal bohinjskih svetnikov. Uporaba vstopno-izstopnih mest in pristojbine v višini dva evra dnevno ali dvajset evrov letno ostajajo.

Bohinjska Bistrica – Bohinjski občinski svet je prejšnji četrtek prisluhnil stališčem rekreativnih veslačev, mnenje katerih je o februarja sprejetem plovbnem režimu predstavil njihov predstavnik Marin Medak. Bohinjci svojega mnenja niso spremenili, vztrajajo na tem, da tudi veslači prispevajo k vzdrževanju jezera. Kot je uvodoma pojasnil Medak, nekdo, ki pride veslat na jezero, vzame svoj rekvizit in ga na rami odnese do plaže, položi v vodo in gre veslat. »Veslači ne potrebujejo nikakršne infrastrukture in zato to ne more biti razlog, da bi plačevali uporabo vstopno-izstopnih mest. Jezero je javno dobro, lastnik je Republika Slovenija. Torej je v lasti vseh nas državljanov in zaračunavanje javnega dobra je nesprejemljivo,« je dejal Medak in dodal, da z veslanjem na jezeru ne povzročajo nobene škode, zato je svetnike pozval, naj odlok spremenijo. Na mnenje Medaka se je ostro odzval občinski svetnik Bojan Traven, ki je dejal, da veslači očitno želijo privilegije na račun drugih. »Glede na to, da je jezero naravna vrednota in last vseh državljanov, potem ni pravično, da morajo za vzdrževanje skrbeti samo Bohinjci, ki letno iz proračuna porabijo 20 tisoč evrov, ob tem pa delavci režijskega obrata opravijo še 260 ur za čiščenje jezera in naplavin.« Traven je še dodal, da gre pri dveh evrih za dnevno ali dvajsetih za letno dovolilnico za simbolični prispevek k ohranjanju jezera, s čimer pa se Medak ne strinja in ocenjuje, da gre za princip solidarnosti, saj tudi obalne občine skrbijo za obalo morja, ki jo ravno tako vsi uporabljajo.

Več reda na jezeru

Edina svetnica, ki je o odloku spremenila mnenje, je svetnica Milena Cesar, ki je pritegnila Medaku. »Danes takšnega odloka ne bi več podprla, saj gre za zaračunavanja nečesa, kar je od vseh nas. Breme čiščenja bi moralo biti potem razdeljeno med vse, tudi na kopalce, ki jezero onesnažujejo bolj kot veslači.« Ostali svetniki so pri sprejetem plovbnem režimu vztrajali, saj so prepričani, da bo pripomogel k vzpostavitvi reda na Bohinjskem jezeru. Svetnica Marija Ogrin je izpostavila enotnost občinskega sveta pri sprejemanju plovbnega režima in poudarila potrebo po upoštevanju pravil in vzpostavljanju reda na jezeru.

Tudi direktor občinske uprave Miro Sodja, je poudaril, da ne gre za zaračunavanje javnega dobra, saj pravila plovbe po celinskih vodah določa zakon o plovbi po celinskih vodah, ki tudi določa, kaj je plovilo. Svetnik Boš­tjan Mencinger je izpostavil tudi mnenje Iztoka Čopa, ki ga je izrazil v enem od medijev, da je potrebno urediti vstopno-izstopna mesta in ureditev prometa na celinskih vodah. Tudi ostali svetniki so vztrajali pri sprejetem plovbnem režimu s pojasnili, da ne gre za zaračunavanje vode oziroma uporabe jezera, temveč za infrastrukturo, ki je namenjena vzpostavljanju reda.

Odlok bodo izpodbijali po pravni poti

Veslači sicer ocenjujejo da gre za nacionalni problem, saj se plovbni režimi napovedujejo tudi na drugih jezerih, po Medakovih besedah pa so že v stiku s tistimi, ki lahko vplivajo na spremembo zakona. »Stvari je treba urediti, ni mogoče na primer napihljive blazine, kakršna je sup, obravnavati enako kot ladjo.« Napovedali so nove proteste, občinski odlok pa bodo izpodbijali tudi po pravni poti. Kot je ob zaključku izpostavil župan Franc Kramar, bo odlok ostal v veljavi. »Moja obljuba, dana veslačem, je bila izpolnjena, saj so svoje poglede lahko predstavili svetnikom. Če je odlok nezakonit, obstajajo pravna sredstva za njegovo izpodbijanje; do tedaj sem ga zakonsko dolžan izvajati.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:05

Pr' Šmajd pridelujejo industrijsko konopljo

Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah pridelujejo industrijsko konopljo. Iz semena stiskajo konopljino olje, pripravljajo konopljine beljakovine in vlaknine ter konopljin čaj.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / / 18:16

Skutno-čokoladna pita in pudingove kocke

Sladici, ki ju lahko hitro pripravimo.

Izleti GG / / 17:56

Od Štefana do Štefana

Tudi tako bi lahko poimenovali Glasovo kolesarjenje ob Donavi, ki smo ga začeli in končali pri katedrali svetega Štefana. Le da je bila ena v Passauu, druga pa na Dunaju.

Mularija / / 17:52

Širno polje domišljije

Osemletna Katarina Langus je avtorica zgodbic, pesmi in ilustracij, zbranih v knjigi z naslovom Širno polje domišljije. Učiteljica Mateja Marčun je v Katarini prepoznala izjemen talent, Osnovna šola K...

Razvedrilo / / 17:51

Vox Arsana prvič v Tržiču

Dan pred državnim praznikom je v okviru Tržiških poletnih prireditev pod pokroviteljstvom Občine Tržič na vrtu Tržiškega muzeja nastopil vokalni kvartet Vox Arsana z instrumentalnim triom in džezovsko...

Nasveti / / 17:44

O srečnem zakonu, II.

Potem ko smo si priznali, da zakonsko zadovoljstvo ni stvar sreče, ki pride ali ne pride, in ko si upamo prositi za naklonjenost in pozornost, si moramo priznati, da je za dober odnos treb...