Zadnji del vzpona proti Rodici, v ozadju je Triglav. / Foto: Jelena Justin

Greben med Primorsko in Gorenjsko

Šija (1880 m)–Rodica (1964 m)–Raskovec (1956 m)–Črna prst (1844 m)–Planina Osredki (1400 m) – Idiličen greben med Primorsko in Gorenjsko, na katerem običajno vedno malce pihlja, vode pa ni nobene. Greben, ki navduši z razgledom na celotne Julijske Alpe.

Letošnje poletje je bilo idealno za planinarjenje, za gorništvo; in ker je bilo vreme večinoma stabilno, je bila tokratna opisana tura idealna. Prečili bomo greben med Voglom in Črno prstjo; grebenska tura, na kateri nas ne sme ujeti nevihta.

Zapeljemo se do spodnje postaje gondole, ki pelje do Rjave skale (gondola začne voziti ob 7.30 in enosmerna vozovnica stane 10 evrov). Zapeljemo se do Rjave skale in začnemo svojo pot cilju nasproti. Po smučišču se vzpnemo do Orlovih glav, do kamor pripelje tudi sedežnica, in nadaljujemo proti sedlu Šija. Gremo mimo zgornje postaje žičnice Zadnji Vogel, nato rahlo izgubimo na višini in se preko skalnega dela povzpnemo po smučišču do zgornje postaje Šija. Nadaljujemo preko Visokega Orlovega robu. Tik pod Šijo smo na razcepu; desno gre pot na Vogel, mi pa krenemo levo proti Rodici. Prečna pot nas čez Zadnjo Suho pripelje do Čez Suhe, kjer se nam z leve strani pridruži pot iz planine Suha. Mi nadaljujemo po grebenu in pogledujemo na primorski vasi Grant in Rut. Na Rodico se povzpnemo z desne strani. Tako kot celoten greben nas Rodica navduši z razgledom: pokaže se greben od Vogla, preko Vrha nad Škrbino, Tolminskega Kuka, do Bogatina, v ozadju je Krn, da o celotnem Triglavskem kraljestvu sploh ne govorimo. Z Rodice strmo sestopimo in smo na delu poti, kjer je potrebna previdnost. Pot namreč poteka po desni, primorski strani grebena in je ponekod malce izpostavljena. Zdrs bi se v tem delu lahko nesrečno končal. Delček poti je celo zavarovan z jeklenico in dvema majhnima stopoma. Ko pot preide na levo stran grebena, se na naši levi pokaže travnati vrh Mali Raskovec, 1946 m, malce naprej pa deloma skalnati Raskovec, 1956 m; naš vmesni cilj. Vzpon nanj ni markiran, je pa steza dokaj lahko sledljiva. Sledimo desnemu robu, pot se nato prečno vzpenja in nas na vrh pripelje z leve strani. Pred nami se pokaže greben, ki ga moramo še prehoditi, nekje v daljavi pa se pokaže tudi že Črna prst. Predlagam, da z Raskovca sestopimo kar po poti vzpona, saj je sestop na drugo stran najprej malce krušljiv, nato pa sledi gost pas ruševja in strme trave; nič kaj prijeten sestop. Ko ponovno dosežemo markirano pot, nadaljujemo proti vzhodu, mimo Matajurskega vrha, ki je na naši desni strani. Pogled nazaj nam razkrije neverjetne apnenčaste sklade. Pot mimo skale z ogromno markacijo zavije rahlo v levo, globoko pod nami pa zagledamo planino Poljana, 1464 m. Pot nas vodi mimo Poljanskega in Konjskega vrha. Pred seboj zagledamo travnati vrh Četrt, 1832 m. Vzpon na vrh je enostaven, sicer brezpoten, le sestopiti se ne da na drugo stran, ampak se vrnemo po poti vzpona. Ko obhodimo Četrt, dosežemo sedlo Vrata, 1704 m. Sledi tehnično najzahtevnejši del našega prečenja, ki je odlično varovan. Ko prehodimo zavarovani del, s katerega je lep razgled na vas Stržišče, nas čaka še par minut strmega vzpona, na vrhu katerega je razpotje, ki usmerja proti Planini Osredki ter vasema Žlan in Polje. Od razpotja nadaljujemo še nekaj minut do vrha Črne prsti in Doma Zorka Jelinčiča.

Z vrha se vrnemo nazaj do razcepa proti planini Osredki. Strmo sestopimo, ko pot zavije v levo, preko kote 1674, ki je na Kozjem robu. Od tod sledi strm in zaraščen sestop. Gremo mimo mlakuže in nadaljujemo sestop proti planini Osredki, kjer je planšarski objekt. Pot nas še vedno vodi strmo navzdol, prečimo makadamsko cesto, prvič. Ko jo dosežemo v drugo, nadaljujemo levo, približno 100–200 m, ko nas smerokaz Polje usmeri desno. Sledi sestop po gozdni poti, ki se vleče, priznam. Ko imamo občutek, da smo že blizu vasi Žlan, gremo še mimo vikenda, nato pa steza zavije levo in dosežemo, menda, najmanjšo vas v Sloveniji. Hja, jekleni konjiček nas čaka še nekaj kilometrov stran, ampak za olajšanje hoje po asfaltu se bomo pa že znašli, kajne?

Nadmorska višina: maks. 1964 m
Višinska razlika: skupaj ok. 700 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 3 / 5

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / / 07:00

Marijin hramček v Podlubniku

Na največji Marijin praznik, veliki šmaren, so v Škofji Loki povabili k blagoslovu kapelice, ki se je morala junija letos zaradi obnove regionalne ceste Češnjica - Škofja Loka umakniti s starega mesta...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Šansoni in zimzelene melodije

Po podelitvi priznanj za najboljše športne dosežke v preteklem letu, ki je potekala v soboto zvečer v dvorani kina Železar na Jesenicah, so v čast najboljšim športnikom Slovenije iz gore...

Kranj / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Zavezancem delno izpolnjene napovedi

Davčna uprava je ta teden začela pošiljati zavezancem že delno izpolnjene dohodninske napovedi za lansko leto.

Radovljica / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Zapore mostu še ne bo

Lancovo - Direkcija za ceste bo čez Savo na Lancovem zgradila nov most, pri tem pa je za čas gradnje predlagala večmesečno polno zaporo ceste, s čimer pa se v Lipniški d...

Kranj / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Dimnikarji so predragi

Še ena zgodba o nezadovoljstvu z dimnikarskimi storitvami in cenami.

Radovljica / torek, 20. marec 2007 / 06:00

Vztrajajo pri podvozu

V Lescah vztrajajo pri podvozu pod železniško progo in nasprotujejo gradnji štiripasovne ceste od Lesc do Bleda.