Avsenikove melodije

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 14. april 2016 / 13:21

V Kristalni dvorani loškega Sokolskega doma je Škofjeloški oktet tokrat poskrbel za prav poseben koncert: polno dvorano so navdušili s priredbami Avsenikovih zimzelenih skladb.

Škofjeloški oktet pri svojih koncertnih nastopih vedno poskrbi za kakšno zanimivost, tokrat pa je bila posebna kar celotna rdeča nit koncerta, ki je potekala v duhu legendarnih Avsenikovih viž. Oktet je zapel več kot dvajset Avsenikovih skladb, s tem da nekatere niso bile še nikoli do sedaj prirejene za acapella izvedbo, sploh pa ne za moško zasedbo. Prav zato jih je nekaj izmed njih – Otoček sredi jezera, Srečno pot oz. Šoferska polka pa tudi modulacije pri ostalih skladbah – na notno črtovje izpisal umetniški vodja okteta Andrej Žagar.

“Za žanr narodno-zabavnih skladb smo se odločili že pred dobrim letom, po izdaji naše zadnje, tretje zgoščenke z naslovom Imel sem ljubi dve. Domače viže smo izbrali zaradi ljubezni do pete slovenske besede. Junija lani nas je namreč zapustil velikan slovenske narodno-zabavne glasbe Slavko Avsenik, tako da smo kaj kmalu ugotovili, da bo koncert posvečen njemu v spomin,” je ob uspešnem koncertu, ki je navdušil občinstvo v Kristalni dvorani, dejal član okteta, basist Jan Bertoncelj, oktet pa sestavljajo še vodja, tenorist Andrej Žagar, basista Lovro Sušnik in Rok Stražar, baritonista Silvo Poljanšek in Rok Kafol ter tenoristi Primož Kalan, Matjaž Dernovšek, Robert Malovrh in Janez Purgar.

Škofjeloški oktet je bil sicer po dolgem mirovanju ponovno ustanovljen ob koncu leta 2007. Glavni pobudnik je bil Žan Mahnič, organist v Gorenji vasi. Prvi pevovodja okteta je bil Marko Ušeničnik, kmalu pa ga je zamenjal Dominik Jurca. Kmalu se je oktet umestil v Prosvetno društvo Sotočje ter se v današnjo, okrepljeno – posebnost okteta je, da ima kar deset članov – zasedbo preoblikoval v letu 2010, ko je vodenje prevzel Andrej Žagar, predsednica okteta pa je Tina Žagar. S svojim petjem člani okteta ohranjajo bogastvo kulture, zgodovine in narodne identitete, iz katerih vedno črpajo novih moči, obenem pa ostajajo zvesti slovenski glasbeni zakladnici. Njihov pevski nabor je raznovrsten, saj vsebuje domovinske, ljubezenske, rudarske, ljudske, umetne, cerkvene in posvetne pesmi ter napitnice, kot so dokazali s tokratnim koncertom, pa se odlično znajdejo tudi v narodno-zabavni opravi.