Kup težav pri upravljanju voda

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / / 12:02

Na tokrat že 21. srečanju so se v soboto na Bledu zbrali predstavniki turističnih društev objezerskih oziroma obvodnih krajev, saj po novem vključujejo ne samo kraje ob jezerih, ampak tudi drugih vodah.

Bled – Na tokratnem srečanju naj bi se posvetili vlogi lokalne skupnosti pri upravljanju voda, a so se zaradi neodzivnosti predstavnikov države na koncu osredotočili predvsem na ekološke teme. Po besedah predsednika Skupnosti obvodnih krajev Slovenije Iztoka Pipana se kraji ob jezerih in rekah srečujejo s podobnimi težavami pri upravljanju voda, zato so o tem želeli govoriti tudi s predstavniki okoljskega ministrstva in direkcije za vode, a so ti udeležbo odpovedali.

Skupnost obvodnih krajev ta čas združuje štirideset turističnih društev. Po Pipanovih besedah ima vsako društvo svoje specifične težave, vse pa jih pesti nenehno spreminjanje zakonodaje, čemur se morajo stalno prilagajati. »Naše društvo to na leto stane od 3500 do 5000 evrov,« je poudaril Pipan in dodal, da je za društva to veliko breme, saj morajo sredstva večinoma zagotavljati iz lastne dejavnosti, da lahko zagotovijo vse, kar od jih zahteva država. Ob tem je izpostavil primer Avstrije, kjer je po njegovih besedah zakonodaja veliko prijaznejša do turističnega razvoja ob jezerih, saj med drugim recimo dovoljuje celo gradnjo znotraj 15-metrskega pasu ob vodi, kar pri nas ni mogoče. Glede plovbnega režima, ki v zadnjem času dviga veliko prahu predvsem na Bledu in v Bohinju, pa meni, da mora vsaka občina poskrbeti za plovbni red, ki se navezuje na lokalno tradicijo in dogovor vseh deležnikov. Ukrep, ki so ga sprejeli v Bohinju, kjer so za vsa plovila uvedli pristojbine, se mu zdi preoster. Prepričan je, da je mogoče denar od obiskovalcev pobrati tudi na bolj »mehke« načine, recimo v okviru plačila parkirnine. Poudaril je, da so na Zbiljskem jezeru veslači zelo dobri gostje, ki veliko trošijo v njihovih gostinskih lokalih, zato jim z veseljem omogočijo brezplačen dostop na jezero.

Glede spora s pletnarji na Bledu pa ni želel soditi, saj pravi, da dogajanja ne pozna dovolj. V zvezi s tem direktor občinske uprave Matjaž Berčon pričakuje skorajšnji razplet spora, ki ga je po njegovih besedah izzval blejski župnik z uvedbo linijskega prevoza mimo konsenza in občinskega odloka, zaostrila pa ga je »nenavadna reakcija pletnarjev«. Zato se bodo potrudili čim prej vzpostaviti red, saj naj bi že s prvim majem začel veljati nov plovbni režim. Zagotovil je, da so dosegli konsenz z vsem deležniki. Pletnarji naj bi odslej plačevali letno pristojbino v višini pet tisoč evrov na posamezno plovilo, prav tako bi pristojbino plačevali tudi vsi drugi, ki oddajajo plovila. Po novem naj bi omogočili oddajanje tudi do 55 plastičnih plovil, kot so kajaki, kanuji in supi. Računajo, da bodo tako na leto zbrali 130 tisoč evrov, ki bi jih porabili za upravljanje in vzdrževanje pristanišč in vstopno-izstopnih mest za plovila. Uvedli naj bi tudi linijski prevoz na otok, saj se mu zdi nedopustno, da obiskovalci nimajo možnosti ostati na otoku tako dolgo, kot bi želeli. Kdo naj bi izvajal linijski prevoz, za zdaj še ni dogovora. Kot kaže zdaj, naj bi to izvajali pletnarji, čeprav so sprva predvideli, da bo imel prednost upravljavec otoka, torej blejska župnija.