Srce je še lepo, zakon pa tudi

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / petek, 8. april 2016 / 09:40

Najstarejše srce, ki so ga v teh dneh prinesli v lectarsko delavnico Gostilne Lectar, je staro več kot šestdeset let. Lepo je ohranjeno, prav tako kot zakon lastnikov, ki sta dragoceno darilo postavila na ogled v Radovljici.

Radovljica – »Boljše z mladim praprot žet kakor s starim d'narce štet,« je napisano na enem od starih lectovih src, ki so jih to pomlad v okviru akcije iskanja najstarejšega ohranjenega lecta v Sloveniji dobili v radovljiški Gostilni Lectar. Gre za lectovo srce, ki ga je gospa Jelka Korošec dobila od svojega – seveda mlajšega – moža daljnega leta 1975. »Akcijo, s katero obeležujemo 250 let lectarije v tej hiši, smo začeli februarja in v tem času dobili že več kot trideset starih lectovih src, vsakega s svojo posebno zgodbo,« je povedal lastnik gostilne in lectarske delavnice v starem mestne jedru Radovljice Jože Andrejaš. Najstarejše, kar so jih prejeli doslej, ima že neverjetnih šestdeset let; leta 1956 ga je na Žalostni gori pri Preserju takrat mlad fant Alojz Suhadolnik kupil svojemu dekletu Cilki, na njem pa je napisano: »Eno samo čem si zbrati in ji hočem zvest ostati.« Poročila sta se leta 1957 in lectovo srce ju, ponosno pove Jože Andrejaš, še vedno drži skupaj.

Akcijo zbiranja starih lectovih src bodo v Gostilni in lectarski delavnici Lectar nadaljevali vse do konca leta, ko bodo pripravili osrednjo prireditev ob deseti obletnici odprtja prenovljene lectarske delavnice in muzeja. Takrat bodo tudi svečano razglasili in predstavili najstarejše ohranjene lecte in nagradili sodelujoče, zbrane muzejske primerke lectovih src, ki so v času akcije na ogled v lectarski delavnici v kletnih prostorih znamenite radovljiške gostilne, pa seveda vrnili lastnikom.