Zgled Planica in Škofja Loka

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Kranj / četrtek, 7. april 2016 / 11:55

Strokovnjaki opozarjajo na kritične razmere na področju kulture urejanja prostora in graditve objektov. Obstajajo tudi zgledni primeri, kot sta Nordijski center v Planici in staro mestno jedro Škofje Loke.

Kranj – Skupina Odgovorno do prostora! je pred kratkim predstavila publikacijo Kultura prostora in graditve zdaj!, katere namen je opozoriti odločevalce, da so razmere na področju kulture urejanja prostora in graditve objektov kritične in da je skrajni čas za odločne ukrepe. Publikacija, ki jo je izdala Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, je rezultat sodelovanja strokovnjakov z različnih področij: arhitektov, krajinskih arhitektov, prostorskih načrtovalcev, geografov, geodetov in inženirjev, v njej pa analizirajo probleme v prostoru in pri graditvi objektov ter postavljajo cilje in ukrepe za izboljšanje razmer.

Člani skupine opozarjajo, da je gradnja v Sloveniji preveč razpršena, nova naselja pa slabo urbanistično urejena. Pogrešajo oblikovane javne odprte površine, preveč je kričečih fasad, skrb vzbujajoče so nelegalne in neskladne gradnje. Podobo krajine do neprepoznavnosti spreminjajo tudi veliki infrastrukturni objekti in opuščanje kmetijske rabe zemljišč, še ugotavljajo.

In kakšno je stanje na Gorenjskem? Špela Nardoni Kovač in Rok Benda iz zbornice za arhitekturo in prostor kot odlični primer dobre prakse navajata Nordijski center v Planici, kjer je bil razpisan natečaj: »S prekinitvijo stihije je v Planici zavel nov veter, ki je privedel do odličnih arhitekturnih, krajinskih in inženirskih rešitev.« Izpostavila sta tudi Škofjo Loko, kjer je občina za ureditev mestnih trgov in ulic razpisala natečaj in med 12 predlogi izbrala najboljšega. Dobrih praks je seveda še več, odlična se jima zdi tudi ureditev zunanje kapele in trga pred baziliko na Brezjah pa tudi kolesarske poti v Bohinju, po katerih bi se po njunem morale zgledovati vse občine ter celotno Gorenjsko povezati v privlačno kolesarsko mrežo. »Na Gorenjskem smo na omenjene primere dobrih praks upravičeno lahko ponosni, vendar to še ne pomeni, da s prostorsko kulturo nimamo težav. Rešitve prepogosto ostajajo na papirju,« sta poudarila.

Dotaknila sta se še priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za nov avtobusni terminal v Kranju, okoli katerega je ta čas burna razprava: »Postopek je bil sicer voden korektno, žal pa se pri tem ni posvetilo dovolj pozornosti vključevanju strokovne in širše javnosti in celoviti urbanistični presoji tega območja.«