Visoki vrh in Planina – posebnosti
Planšarska koča (4)
Da sta najdeni dve, zame takrat novosti, tudi zgodovinski posebnosti Visokega vrha in Radovljiške planine, sem spoznal in se zavedel šele mnogo let kasneje, v času šolanja in v pogovorih z drugimi poznavalci. Naj ju na kratko opišem.
Prva posebnost:
Po pripovedovanju naj bi po eni verziji domnevno v letih 1805 do 1809 Visoki vrh obiskala enota Napoleonove vojske (zakaj, mi ni znano, morda poznajo odgovor zgodovinarji). Dokaz, da je na tem nekaj resnice, je vkopan kamen z vklesanimi napisi, na eni strani MAJOR QUERLONDL HAUPT MRAS in na drugi stran kamna OPER ASTRTRICON IMP F1 1816, na vrhu kamna pa sta vrezani črki M. T. Spomnim se tudi tega, da so starejši Predtržani Visoki vrh imenovali Majorjev vrh.
Po drugi verziji pa naj bi ta kamen izviral iz časov izdelave franciscejskega katastra od leta 1806 dalje, ki ga je dal izdelati cesar Franc I. Delo so do leta 1817 prekinile vojne z Napoleonom. Kasneje so delo nadaljevali vojaški geodetski strokovnjaki. Čez Visoki vrh naj bi šla ena od pomembnih katastrskih meja in kamen označuje najvišjo točko te katastrske meje – ponazarja torej višinsko koto!
O tem, da je bil Napoleon v Sloveniji in leta 1809 ustanovil Ilirske province, ne gre dvomiti. Da so njegovi oddelki vojske v tem času potovali tudi v dolino Radovne tudi ne. Ker so mislili, da je dolina neprehodna, so se vrnili. Spomin nanje pa je ostal, saj poznamo v Radovni Napoleonov kamen, ki ima vklesane inicialke N. B. P. in pokončno puščico.
V času gradnje planšarske koče na radovljiški planini sem kot »mulc« prelezel vso okolico in tako prišel tudi na Visoki vrh, saj se nad planino dviga le za okoli 80 m. Kamen sem videl, ga opazoval in obdržal v medlem spominu. Fotoaparatov takrat ni bilo, da bi videno zabeležil. Tako sem kamen posnel mnogo let kasneje, ko sva s prijateljem, sosedom Kateževim Marjanom (Golmajerjem) leta 1986 obiskala nekdanjo radovljiško planino.
Takrat sva se povzpela tudi na Visoki vrh in posnel sem ta kamen. Najin obisk je bil namenjen planini in ostankom koče. Obiskala pa sva tudi izvir studenca. O velikem lesenem koritu, dolgem šest metrov, ki sta ga izdelala Predtržana Katežev Fronc (Golmajer) in Bundrov Francelj (Arh) iz debla jelke za napajanje živine, ni bilo več sledu.