Po kavi se pesnik pozna

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 10:59

Ob svetovnem dnevu poezije je bilo mogoče tudi v petih lokalih na Gorenjskem kavo plačati z verzom. Pesnili in kofetkali smo v Baru Sonce v Stražišču.

Kranj – Redki so, ki verjamejo, da je celo na Gorenjskem v kakšnem lokalu mogoče dobiti zastonj kavo. V ponedeljek, 21. marca, na svetovni dan poezije, smo presegli ali pa dokazali, odvisno s katere strani pulta stojimo, stereotip gorenjske škrtosti in v kar nekaj gorenjskih lokalih spili zastonj kavo. A ne brez truda. Namesto evrov je bilo za kavo treba zapisati verz. Z nekaj domišljije in pesniške žilice smo se lahko pocrkljali z espressom, kapučinom, podaljšano, macchiatom ali pa čajem.

Na svetovni dan poezije je verz postal začasna valuta v več kot tridesetih državah sveta, akciji pa se je pridružilo tudi 49 lokalov v Sloveniji, od tega pet na Gorenjskem, kjer se pije kava znane dunajske pražarne Julius Meinl. Kot ambasador kavarniške kulture je prav omenjena pražarna pobudnik globalne iniciative Plačaj z verzom.

Po prvih jutranjih kavopivcih smo se sredi dopoldneva oglasili v Baru Sonce v Stražišču. Na mizah so nas pričakali listki in svinčniki, na katere smo zapisali verz in tako poravnali račun za kavo ali čaj. Dolžina pesmi in slog nista bila pomembna, bistveno je bilo, da zapisano odraža lastno ustvarjalnost. »Akcijo smo oglaševali kakih štirinajst dni, da so naši potencialni pesniki lahko že vnaprej pripravili verze,« je povedala šefica lokala Saša Vrandečič. »Naši stalni gostje so tako že zjutraj z verzi naročali prve kave, nekateri pa so kljub priložnosti ob pomanjkanju pesniške žilice tudi tokrat kavo raje plačali.« Menda ob pesnjenju tudi smeha in dobre volje ni manjkalo, kavna poezija pa je na listkih svoje mesto našla na stebru ob točilnem pultu, ki je bil vse bolj poln. Prebrali smo več kot trideset verzov, nekaterih v enostavni rimi, spet drugih v prostih verzih, nekaj jih je pesnilo prosto po drugih naših pesnikih, največ pa je bilo povezanih z lokalom in puncami, ki delajo v njem. »Doslej so se moški izkazali za pogumnejše in bolj domiselne domiselne pesnike,« ugotavlja Saša in doda, da bodo lističe z verzi shranili in jih poslali podjetju Julius Meinl.

Še nekaj pesniških: »V Sonček vsak dan pridem, saj kofetek pijem rad. Saška, Urška, Nina pa tudi Melisa in Romina z lepim nasmeškom postrežejo ga,« je dekleta iz lokala pohvalil Franci. Jasen je bil Jaka, ki je spesnil: »Kava s poezijo je boljša kot kava za evro.« Očitno zaljubljeni Klemen piše: »Če 'ma punca lepe oči, je moški brez moči,« Dare je šel še dlje: »Si takšna kot cvet in sladka kot med. Imel bi ta cvet, da lohk lizal bi med.« Eva je praktična: »Opojna dišava to jutro bo prava.« Kratka in jedrnata pa tudi Urša: »Saša se vedno glasno oglaša, ko kavo nam k mizi prinaša.«

Kavo sva pila tudi spodaj podpisana: »Nimam drobiža, rad bi kafe, verz hit napišem, po grlu že gre.« In: »Sem Tina, punca fina, kava mi diši, če jo plačam z verzom, naročim kar tri.«