Vzgoja malega potrošnika

Besedilo: Damjana Šmid
nedelja, 6. april 2008 / 06:00

Otroci nas opazujejo in oponašajo, zato se vprašajmo, kako se obnašamo kot kupci. Nakupujemo impulzivno ali načrtujemo nakupe?

Prikupna deklica gleda reklamni letak in s prstkom odločno pokaže na pisano igračo. »To rabim.« Stavek mi odzvanja v glavi kot alarmni zvonec, ki opozarja na preplah. To rabim? Mar so ta ljubka bitja pozabila na želje, hrepenenje, čakanje? Smo že zastrupili njihovo kri z reklamnimi sporočili, s kupovanjem sreče v supermarketih? Lahko sploh obvarujemo otroke pred potrošništvom? Pomislimo samo, kakšna kupna moč se skriva v otrocih in takoj nam bo jasno, komu je namenjena večina reklamnih sporočil. In kar ni vsebovano tam, je spretno zapakirano v občutek odgovornega starša, ki bo kupil določen izdelek samo zato, ker hoče za svojega otroka najboljše …

Nekaj nasvetov, ki so nam v pomoč pri vzgoji malega kupca

Navade staršev postanejo navade otrok. Otroci nas opazujejo in oponašajo, zato se vprašajmo, kako se obnašamo kot kupci. Nakupujemo impulzivno ali načrtujemo nakupe? Kupujemo, da smo bolj srečni, ali zato, ker nekaj potrebujemo? Je nakupovanje užitek, doživetje, rutina ali nujno zlo?

Pravila obnašanja v trgovini. Otroci kmalu ugotovijo, kako in koga lahko prepričajo, da dobijo, kar si želijo. Postavimo jasna pravila, kako bomo nakupovali, in ne kupujmo jim stvari zaradi ljubega miru.

Uporabljajmo gotovino, ne kartic. Čeprav je plačevanje s karticami navidez lažje, ima en sam cilj – da zapravimo čim več. Če plačujemo z gotovino, imamo večji nadzor nad nakupi in tudi otrok ima bolj realen občutek, ko vidi, kaj pomeni »dati denar«. Plačevanje s karticami otroku ne daje občutka, da smo nekaj dali. Otrok naj vidi, kako gre denar iz denarnice. To daje človeku večji občutek neugodja kot pri uporabi kartic in zato z gotovino manjkrat nespametno ravnamo. Otrok mora dojeti denar kot nekaj fizičnega, ne pa kot duha iz Aladinove svetilke.

Nakupujmo s košarico, ne z vozičkom. Če otroka vozimo v nakupovalnem vozičku (tudi ko zna že hoditi), je nakupovanje prijetnejše. Zato bomo prehodili več, kot bi sicer. In tudi kupili bomo več … Mar mislite, da trgovci naredijo nakupovanje lagodno zaradi ljubezni do kupcev? Hm … Če bi z otrokom hodili in v rokah imeli košaro, koliko časa bi nakupovali in kaj bi kupili?

Reklame, reklame, reklame … Pogovarjajmo se o reklamnih oglasih z otroki. Starejši kot so, bolj jih učimo kritičnega razmišljanja. Zakaj se reklame ponavljajo? Kaj nam sporočajo? Na katera čustva in potrebe ciljajo? Katere vrednote poudarjajo? Kdo jih plačuje?