Radovljiška planina z Visokim vrhom v ozadju / Vir: Spletna stran Gore, ljudje; Janez Pikon

Pašna skupnost v Predtrgu

Planšarska koča (2)

Hišna imena in priimki Predtržanov so poznani že davno nazaj v zgodovino. Zabeležene najdemo tudi v predstavljeni zgodovini tega gorenjskega območja v knjigi z naslovom Dežela, ki jo je obdelal in predstavil avtor mag. Jure Sinobad kot kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine in je izšla v samozaložbi leta 1998.

Davno je že tega, ko so na pobudo kmetov v Predtrgu, predmestju Radovljice, ustanovili pašno skupnost, da bi lahko z združenimi močmi reševali probleme kmetov in drugih malih poses­tnikov. Problemov, ki so se pojavljali takoj v povojnem obdobju od leta 1945 dalje, ni manjkalo. Tako daleč nazaj je ta dogodek, da udeležencev, ustanoviteljev in pobudnikov te pašne skupnosti ni več med živimi.

Kmalu bo minilo tričetrt stoletja od tega dogodka in podrobnosti so se pozabile. Imel sem srečo, da me je leta 1985 v nekem pogovoru spodbudil sosed – Katežev Marjan (Golmajer) – danes eden starejših Predtržanov, da sem zapisal nekaj dogodkov iz tega obdobja in dodal svoje spomine in doživetja, saj sem kot mlad fantič, kot že rečeno, osebno doživljal in spremljal te dogodke. Leta 1985 sem imel na srečo še priložnost, da sta mi dva še živeča udeleženca teh predtrških aktivnosti v osebnem razgovoru pripovedovala dogodke iz tega časa in mi tako obudila spomin ter mi potrdila nekaj takratnih dogodkov, doživljanj in početij. Danes sta ta dva možakarja – takratna udeleženca in pričevalca – tudi pokojna.

Če se vrnem v spominu nazaj v leto 1946, moram najprej ugotoviti, da so bili to povojni časi, da je primanjkovalo živeža, da so v okolju začeli obnavljati porušene in poškodovane objekte, da me je kot trinajstletnega kratkohlačnika zanimalo vse, kar se je kje gradilo, zidalo in tesalo. To lastnost sem podedoval, saj so bili moji predniki skoraj vsi gradbeniki. Ta usoda, da sem postal gradbenik, je kasneje doletela tudi mene. V pašni skupnosti se je znašel tudi moj oče. Čeprav je bil tesarski mojster in je delal v svojem po­klicu, je imel v domači »štali« dve kravici, kar je bil tudi pogoj za skoraj obvezno članstvo v skupnosti. Malo posestvo smo obdelovali – oče poleg svojega poklicnega dela in otroci poleg šolanja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 26. julij 2021 / 13:46

Z Bleda na Jezersko

Aleš Petek na Jezerskem živi šest let. Tu si je ustvaril družino, večina pa se ga spomni po njegovi ljubezni do mešanja koktajlov in znamenitih Letečih flašah. Blejec se na Jezerskem dobro počuti.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 4. junij 2010 / 07:00

Harmonikarji znova v Besnici

Ta konec tedna bo Besnica gostila 11. festival narodnozabavne glasbe Zlata voščenka, 19. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev in 2. Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za pokal Kranja.

Prosti čas / petek, 4. junij 2010 / 07:00

Pogum in Primorski fantje

Predstavljamo še zadnji tekmovalni ansambel, ki bo 11. junija ob 19.30 nastopil na desetem Večeru slovenskih viž v narečju v Škofji Loki - ansambel Pogum. Gostje v revijalnem delu večera bodo Primorsk...

GG Plus / petek, 4. junij 2010 / 07:00

Greste kaj na morje?

Gorenjska ni obmorska dežela, ima pa prost dostop do morja - in to po avtocesti! Do tistih dobrih štirideset kilometrov obale, ki jo premore naša država (sosednja hrvaška pa kar 4012). Do 25...

Zanimivosti / petek, 4. junij 2010 / 07:00

Čas bodo znova zavrteli nazaj

Bled - Ta konec tedna se bo na Blejskem gradu znova mogoče pridružiti grajskim gospodičnam in vitezom. Zavod za kulturo Bled bo namreč že četrto leto zapored pripravil Srednjeveš...

Radovljica / petek, 4. junij 2010 / 07:00

Dejstva, ne sentimentalnost

"Vse do danes mi je zgodovina vedno dala prav. Na žalost," je na nedavnem predavanju v Radovljici dejal tržaški pisatelj, akademik Boris Pahor.