Radovljiška planina z Visokim vrhom v ozadju / Vir: Spletna stran Gore, ljudje; Janez Pikon

Pašna skupnost v Predtrgu

Planšarska koča (2)

Hišna imena in priimki Predtržanov so poznani že davno nazaj v zgodovino. Zabeležene najdemo tudi v predstavljeni zgodovini tega gorenjskega območja v knjigi z naslovom Dežela, ki jo je obdelal in predstavil avtor mag. Jure Sinobad kot kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine in je izšla v samozaložbi leta 1998.

Davno je že tega, ko so na pobudo kmetov v Predtrgu, predmestju Radovljice, ustanovili pašno skupnost, da bi lahko z združenimi močmi reševali probleme kmetov in drugih malih poses­tnikov. Problemov, ki so se pojavljali takoj v povojnem obdobju od leta 1945 dalje, ni manjkalo. Tako daleč nazaj je ta dogodek, da udeležencev, ustanoviteljev in pobudnikov te pašne skupnosti ni več med živimi.

Kmalu bo minilo tričetrt stoletja od tega dogodka in podrobnosti so se pozabile. Imel sem srečo, da me je leta 1985 v nekem pogovoru spodbudil sosed – Katežev Marjan (Golmajer) – danes eden starejših Predtržanov, da sem zapisal nekaj dogodkov iz tega obdobja in dodal svoje spomine in doživetja, saj sem kot mlad fantič, kot že rečeno, osebno doživljal in spremljal te dogodke. Leta 1985 sem imel na srečo še priložnost, da sta mi dva še živeča udeleženca teh predtrških aktivnosti v osebnem razgovoru pripovedovala dogodke iz tega časa in mi tako obudila spomin ter mi potrdila nekaj takratnih dogodkov, doživljanj in početij. Danes sta ta dva možakarja – takratna udeleženca in pričevalca – tudi pokojna.

Če se vrnem v spominu nazaj v leto 1946, moram najprej ugotoviti, da so bili to povojni časi, da je primanjkovalo živeža, da so v okolju začeli obnavljati porušene in poškodovane objekte, da me je kot trinajstletnega kratkohlačnika zanimalo vse, kar se je kje gradilo, zidalo in tesalo. To lastnost sem podedoval, saj so bili moji predniki skoraj vsi gradbeniki. Ta usoda, da sem postal gradbenik, je kasneje doletela tudi mene. V pašni skupnosti se je znašel tudi moj oče. Čeprav je bil tesarski mojster in je delal v svojem po­klicu, je imel v domači »štali« dve kravici, kar je bil tudi pogoj za skoraj obvezno članstvo v skupnosti. Malo posestvo smo obdelovali – oče poleg svojega poklicnega dela in otroci poleg šolanja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 22. november 2013 / 07:00

Gorenjski glas, št. 93

Gorenjski glas, 22. november 2013, št. 93

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / torek, 10. september 2013 / 13:00

Ne gre samo za telo

Že štirideset let vsak teden z druženjem ob rekreaciji pod vodstvom Poldeta Hribarja kranjski rekreativci udejanjanjo misel o zdravem duhu v zdravem telesu. Okroglo obletnico so proslavili z druženjem...

Razvedrilo / torek, 10. september 2013 / 11:00

Že deseti Živ žav

Radio Sora je v soboto praznoval 34. rojstni dan, prireditev Živ žav, s katero kranjskim otrokom polepšajo prve dni šolskega leta, pa desetletnico.

Razvedrilo / torek, 10. september 2013 / 13:00

Kositrna poroka pri Ropretovih

»Do zlate poroke je še daleč, zato naj bo žur vsakih deset let!« je rekel Grega Ropret, ki je po desetih letih zakona spet stopil pred »fajmoštra«.

Gospodarstvo / torek, 10. september 2013 / 09:12

Lesa zaenkrat še ne bodo zasegli

Prevoznike bodo v prvem mesecu obvezne uporabe prevoznic za prevoz lesa le opozarjali, potlej pa jih bodo tudi kaznovali in zasegli les.

Razvedrilo / torek, 10. september 2013 / 12:31

Z borovnicami do zdravja

Marija Frelih iz Davče bo pojutrišnjem dopolnila 90 let, ožje sorodstvo pa ji je že v nedeljo pripravilo prijetno presenečenje.