Radovljiška planina z Visokim vrhom v ozadju / Vir: Spletna stran Gore, ljudje; Janez Pikon

Pašna skupnost v Predtrgu

Planšarska koča (2)

Hišna imena in priimki Predtržanov so poznani že davno nazaj v zgodovino. Zabeležene najdemo tudi v predstavljeni zgodovini tega gorenjskega območja v knjigi z naslovom Dežela, ki jo je obdelal in predstavil avtor mag. Jure Sinobad kot kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine in je izšla v samozaložbi leta 1998.

Davno je že tega, ko so na pobudo kmetov v Predtrgu, predmestju Radovljice, ustanovili pašno skupnost, da bi lahko z združenimi močmi reševali probleme kmetov in drugih malih poses­tnikov. Problemov, ki so se pojavljali takoj v povojnem obdobju od leta 1945 dalje, ni manjkalo. Tako daleč nazaj je ta dogodek, da udeležencev, ustanoviteljev in pobudnikov te pašne skupnosti ni več med živimi.

Kmalu bo minilo tričetrt stoletja od tega dogodka in podrobnosti so se pozabile. Imel sem srečo, da me je leta 1985 v nekem pogovoru spodbudil sosed – Katežev Marjan (Golmajer) – danes eden starejših Predtržanov, da sem zapisal nekaj dogodkov iz tega obdobja in dodal svoje spomine in doživetja, saj sem kot mlad fantič, kot že rečeno, osebno doživljal in spremljal te dogodke. Leta 1985 sem imel na srečo še priložnost, da sta mi dva še živeča udeleženca teh predtrških aktivnosti v osebnem razgovoru pripovedovala dogodke iz tega časa in mi tako obudila spomin ter mi potrdila nekaj takratnih dogodkov, doživljanj in početij. Danes sta ta dva možakarja – takratna udeleženca in pričevalca – tudi pokojna.

Če se vrnem v spominu nazaj v leto 1946, moram najprej ugotoviti, da so bili to povojni časi, da je primanjkovalo živeža, da so v okolju začeli obnavljati porušene in poškodovane objekte, da me je kot trinajstletnega kratkohlačnika zanimalo vse, kar se je kje gradilo, zidalo in tesalo. To lastnost sem podedoval, saj so bili moji predniki skoraj vsi gradbeniki. Ta usoda, da sem postal gradbenik, je kasneje doletela tudi mene. V pašni skupnosti se je znašel tudi moj oče. Čeprav je bil tesarski mojster in je delal v svojem po­klicu, je imel v domači »štali« dve kravici, kar je bil tudi pogoj za skoraj obvezno članstvo v skupnosti. Malo posestvo smo obdelovali – oče poleg svojega poklicnega dela in otroci poleg šolanja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 19. november 2010 / 07:00

Gorenjski glas

Gorenjski glas, 19. november 2010, št. 92

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / / 21:02

Prinesi nam zdravja

Javnost je razburila vest, da naj bi zdravstveno ministrstvo z reorganizacijo krčilo mrežo nujne medicinske pomoči (NMP). Po predlogu delovne skupine bi v državi imeli 12 urgentnih centrov...

Škofja Loka / / 21:00

Po novem letu spet vpis novorojenčkov

Škofjeloški zdravstveni dom je tridesetega novembra zaznamoval sedemdeset let delovanja. V leto, ki je pred nami, zrejo z optimizmom, saj odpirajo nove ambulante in zaposlujejo novo delovno silo.

Zanimivosti / / 20:59

Dobrodošla napaka, 27. del

Ko sem dosegel vrh hriba in pod seboj zagledal rodno vas in spokojno blejsko jezero, to »podobo raja«, bi bil rad z glasnim vriskom dal duška svoji sreči. Toda za kaj takega je bilo še vse prezgoda...

Kultura / / 20:57

Pogled nazaj in naprej

V Galeriji Šivčeve hiše je na ogled pregledna razstava del akademske kiparke Andrejke Čufer z naslovom Pogled nazaj, pogled naprej.

Gospodarstvo / / 20:55

Višja plačila za višje ležeče kmetije

Na kmetijskem ministrstvu zagotavljajo, da posodobljeni sistem točkovanja kmetij na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) prinaša večjo natančnost in s tem tudi večjo pravičnost....