Radovljiška planina z Visokim vrhom v ozadju / Vir: Spletna stran Gore, ljudje; Janez Pikon

Pašna skupnost v Predtrgu

Planšarska koča (2)

Hišna imena in priimki Predtržanov so poznani že davno nazaj v zgodovino. Zabeležene najdemo tudi v predstavljeni zgodovini tega gorenjskega območja v knjigi z naslovom Dežela, ki jo je obdelal in predstavil avtor mag. Jure Sinobad kot kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine in je izšla v samozaložbi leta 1998.

Davno je že tega, ko so na pobudo kmetov v Predtrgu, predmestju Radovljice, ustanovili pašno skupnost, da bi lahko z združenimi močmi reševali probleme kmetov in drugih malih poses­tnikov. Problemov, ki so se pojavljali takoj v povojnem obdobju od leta 1945 dalje, ni manjkalo. Tako daleč nazaj je ta dogodek, da udeležencev, ustanoviteljev in pobudnikov te pašne skupnosti ni več med živimi.

Kmalu bo minilo tričetrt stoletja od tega dogodka in podrobnosti so se pozabile. Imel sem srečo, da me je leta 1985 v nekem pogovoru spodbudil sosed – Katežev Marjan (Golmajer) – danes eden starejših Predtržanov, da sem zapisal nekaj dogodkov iz tega obdobja in dodal svoje spomine in doživetja, saj sem kot mlad fantič, kot že rečeno, osebno doživljal in spremljal te dogodke. Leta 1985 sem imel na srečo še priložnost, da sta mi dva še živeča udeleženca teh predtrških aktivnosti v osebnem razgovoru pripovedovala dogodke iz tega časa in mi tako obudila spomin ter mi potrdila nekaj takratnih dogodkov, doživljanj in početij. Danes sta ta dva možakarja – takratna udeleženca in pričevalca – tudi pokojna.

Če se vrnem v spominu nazaj v leto 1946, moram najprej ugotoviti, da so bili to povojni časi, da je primanjkovalo živeža, da so v okolju začeli obnavljati porušene in poškodovane objekte, da me je kot trinajstletnega kratkohlačnika zanimalo vse, kar se je kje gradilo, zidalo in tesalo. To lastnost sem podedoval, saj so bili moji predniki skoraj vsi gradbeniki. Ta usoda, da sem postal gradbenik, je kasneje doletela tudi mene. V pašni skupnosti se je znašel tudi moj oče. Čeprav je bil tesarski mojster in je delal v svojem po­klicu, je imel v domači »štali« dve kravici, kar je bil tudi pogoj za skoraj obvezno članstvo v skupnosti. Malo posestvo smo obdelovali – oče poleg svojega poklicnega dela in otroci poleg šolanja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / ponedeljek, 18. september 2017 / 16:16

Ljudski običaji na platnu

V galeriji Kranjske hiše je na ogled slikarska razstava Boleslava Čeruja z naslovom Slovenski ljudski običaji.

Objavljeno na isti dan


Jesenice / torek, 23. julij 2019 / 21:20

Kaj si želijo mladi na Jesenicah

Anketa med mladimi je pokazala, da jih slaba polovica želi najti zaposlitev na Jesenicah. V mestu si želijo več koncertov in zabav ter športnih prireditev.

Slovenija / torek, 23. julij 2019 / 21:20

Za nekatere cepivo brezplačno

Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko brezplačno cepijo triletni otroci in 49-letni odrasli.

Razvedrilo / torek, 23. julij 2019 / 21:11

Melodije ob jezeru

Šesta izvedba vse bolj uveljavljenega mednarodnega tekmovanja Blejski zlati mikrofon je ponovno navdušila z nastopi mladih pevk in pevcev iz devetih držav.

Naklo / torek, 23. julij 2019 / 21:09

Razvijali nove poslovne ideje

V Biotehniškem centru Naklo so v okviru projekta Erasmus+ Aqu@teach minuli teden prvič pripravili mednarodno poletno šolo podjetništva z vsebinami s področja akvaponike.

Kronika / torek, 23. julij 2019 / 16:12

Vozilo, ki je končalo v jezeru, poškodovalo žensko

Bled – Iz Blejskega jezera pri Mlinem so danes popoldan potegnili kombinirano vozilo. Kot vse kaže, njegov voznik pri parkiranju ni uporabil ročne zavore, uradnega vzroka za nenavaden dogodek pa po...