Radovljiška planina z Visokim vrhom v ozadju / Vir: Spletna stran Gore, ljudje; Janez Pikon

Pašna skupnost v Predtrgu

Planšarska koča (2)

Hišna imena in priimki Predtržanov so poznani že davno nazaj v zgodovino. Zabeležene najdemo tudi v predstavljeni zgodovini tega gorenjskega območja v knjigi z naslovom Dežela, ki jo je obdelal in predstavil avtor mag. Jure Sinobad kot kulturnozgodovinski oris Radovljiške ravnine in je izšla v samozaložbi leta 1998.

Davno je že tega, ko so na pobudo kmetov v Predtrgu, predmestju Radovljice, ustanovili pašno skupnost, da bi lahko z združenimi močmi reševali probleme kmetov in drugih malih poses­tnikov. Problemov, ki so se pojavljali takoj v povojnem obdobju od leta 1945 dalje, ni manjkalo. Tako daleč nazaj je ta dogodek, da udeležencev, ustanoviteljev in pobudnikov te pašne skupnosti ni več med živimi.

Kmalu bo minilo tričetrt stoletja od tega dogodka in podrobnosti so se pozabile. Imel sem srečo, da me je leta 1985 v nekem pogovoru spodbudil sosed – Katežev Marjan (Golmajer) – danes eden starejših Predtržanov, da sem zapisal nekaj dogodkov iz tega obdobja in dodal svoje spomine in doživetja, saj sem kot mlad fantič, kot že rečeno, osebno doživljal in spremljal te dogodke. Leta 1985 sem imel na srečo še priložnost, da sta mi dva še živeča udeleženca teh predtrških aktivnosti v osebnem razgovoru pripovedovala dogodke iz tega časa in mi tako obudila spomin ter mi potrdila nekaj takratnih dogodkov, doživljanj in početij. Danes sta ta dva možakarja – takratna udeleženca in pričevalca – tudi pokojna.

Če se vrnem v spominu nazaj v leto 1946, moram najprej ugotoviti, da so bili to povojni časi, da je primanjkovalo živeža, da so v okolju začeli obnavljati porušene in poškodovane objekte, da me je kot trinajstletnega kratkohlačnika zanimalo vse, kar se je kje gradilo, zidalo in tesalo. To lastnost sem podedoval, saj so bili moji predniki skoraj vsi gradbeniki. Ta usoda, da sem postal gradbenik, je kasneje doletela tudi mene. V pašni skupnosti se je znašel tudi moj oče. Čeprav je bil tesarski mojster in je delal v svojem po­klicu, je imel v domači »štali« dve kravici, kar je bil tudi pogoj za skoraj obvezno članstvo v skupnosti. Malo posestvo smo obdelovali – oče poleg svojega poklicnega dela in otroci poleg šolanja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 21. december 2007 / 07:00

Najbolj jim godi pozornost

Stanovalci v škofjeloškem centru starejših so bili letos nadvse veseli pozornosti, ki so jim jo izkazale odbornice Rdečega križa Kamnitnik. Več od daril jim pomeni pozornost.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Anketa: Prvič v šolo

V četrtek je bil prvi šolski dan, za 18 tisoč prvošolčkov pa sploh prvo srečanje s šolo. Kako so doživeli prvi šolski dan, smo povprašali otroke v podružnični šoli v Dražgošah, kjer imajo letos v prve...

Šport / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Slovenija druga

S tekmo med Slovenijo in Črno goro se je v Kranju v nedeljo končal tridnevni vaterpolski turnir za kadetsko kategorijo.

Prosti čas / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Osvežil se je v bazenu

Kranjčan Tomo Kovačič, profesor športne vzgoje na Ekonomski gimnaziji Kranj in z dopolnjenim petdesetim letom tudi upokojen mednarodni košarkarski sodnik, je pred kratkim z okoli sto dvajs...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

V mestu in pod njim

Tale »mihovanja« sicer pišem na gorenjskem jugu, v t. i. ruralnem okolju. Zato naj zdaj, ko sem v Parizu, še enkrat izkoristim priložnost, da jih napišem v veleurbanem. Veliko se je spremenilo v...

GG Plus / ponedeljek, 5. september 2011 / 07:00

Zgodbe muzejskih predmetov: Od kdaj je šola obvezna?

Leta 1774, ko je v habsburški monarhiji vladala cesarica Marija Terezija, so izdali Splošno šolsko uredbo. Uvedla je obvezen pouk za otroke od šestega do dvanajstega leta. Na podeželju so bile šo...