Barž kons

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. marec 2016 / 11:08

»Kdor vzame po nesreči to knjigo v roke, naj se ne razočara nad baržunasto liriko, ki jo je pisal mladenič, od katerega sem se pravkar poslovil. Res je baržunasta lirika! Zlate zvezde, vse orošene od pomladnega dežja, grobovi, z belim cvetjem okiteni ... Naši pesniki in nepesniki niso pošiljali knjig s predgovori v svet. Vsaj sami jih niso pisali ... A današnji čas je tak, da se mora človek opravičiti nad mehko besedo, ki se je utrnila iz svežega, mladega srca, da se mora opravičevati zato, ker te transmisije vse preveč šume, transmisije v tvornici svetovnega kapitala, in ker je preveč čudno, če v dobi, ko se postavlja v svetišče tega svetovnega boga peklenske stroje, če se v tej dobi drzne govoriti mladenič čisto preprosto, odkrito, mehko, zato ker se je izgubil v opojni pomladni noči in blodi po poljani sanj pod zvezdami. / A meni ni težko sedaj, ko se pravkar poslavljam od sentimentalnega mladeniča in mu podajam roko in želim, da postane mož. Še drhti njegova roka v moji, še se izmika, da bi se izmaknila svetu, a ne more se. In tega mladeniča bo povozilo in strlo kolo življenja. / Žal mi je, de pojde kolo čez obraz, čez oči in čez roke, žal mi bo zanj, ki sem ga ljubil. Ali moje srce in vse življenje in moja ljubezen je vse premajhno, da bi to preprečilo. / Vem, da so te pesmi veliko prešibke, premalo mogočne, da bi kdo v sedanji zmedi začutil njih zvok, toda naj bodo nagrobnik in opozorilo ...« (Str. 5)

Gornji stavki so iz predgovora, ki ga je Srečko Kosovel napisal za pesniško zbirko Zlati čoln; pripravljal jo je, a je umrl prej, kot je lahko izšla. Maja bo minilo že 90 let od pesnikove zgodnje smrti (1926), njegove pesmi pa (najbrž ne samo po mojem) še vedno delujejo najbolj sveže od vseh slovenskih pesnikov. Zato je treba pozdraviti odločitev založbe Miš iz Doba pri Domžalah, da ob obletnici izda 110 njegovih pesmi po izboru in s spremno besedo dr. Igorja Sakside. Pol pesmi je »baržunastih«, murnovsko liričnih (Nihil-o-melanholija), pol pa »konstruktivističnih« in še danes udarnih (H2SO4). Knjiga je imenitna tudi po obliki, ilustriral jo je Damijan Stepančič. Še več besedovanja o tej zbirki bi bilo odveč, kupite jo, berite in shranite. To je pesniški brevir za vse čase. – In še tale misel: »Nobena doba še ni bila tako velika po svojih vprašanjih in tako bedna po svojih odgovorih kakor naša. Jaz sem zrcalo, odsevam človeško gibanje.« Napisano 1925, velja še danes. To zmore le dobra poezija.