Pirhi

Med velikonočnimi običaji, ki jih poznam, so zelo zanimivi tisti iz Spreewalda, na ozemlju od Lübbenaua – Lubina do mesta Bautzen/Budyšin, kjer živijo Lužiški Srbi. Bautzen/Budyšin leži 50 km vzhodno od Dresdna.

Dva ali tri umetelno okrašena velikonočna jajca, pobarvana v različnih tehnikah, dobijo dojenčki ob krstu od svojih botrov, saj jajce simbolizira življenje. Tradicija krašenja je med Lužiškimi Srbi zelo bogata in ima tudi svojo simboliko. Najstarejši zapis o lepoti zgornje- in spodnjelužiških pirhov datira iz leta 1700.

Sklenjen sončni krog, polkrog ali samo šop žarkov simbolizira vir luči, kar pomeni rast, vračajočo se pomlad in klijoče življenje. Trije krogci v trikotniku pomenijo troedinost – boga očeta, sina in svetega duha –, lahko pa tudi prispodobo družine – očeta, mater in otroka. Volčji zobje, enakostranični trikotniki, ki se stikajo, simbolizirajo zaščito pred zlim in dajejo moč. Vejice simbolizirajo zdravje. Sončev krog, obdan z navzven obrnjenimi stikajočimi se volčjimi zobmi, je želja za srečo v življenju. Običajen krog, obdan z volčjimi zobmi, pomeni vse dobro za posestvo. Bogata je motivika rož, vitic, zvezd in krajinskih motivov. Posebno mesto imata križ in jagnje. Lužiška velikonočna žemlja je spletena iz treh testenih trakov. Velika posebnost je tudi velikonočna ježa. Moški, oblečeni v salonsko suknjo in s cilindrom na glavi, z banderi na začetku procesije, na veliko soboto jezdijo od vasi do vasi in oznanjajo: »Kristus je vstal.« Zdaj se nabere tudi do 400 jezdecev – nekateri si konje izposodijo –, včasih jih je bilo menda še več. Pojejo cerkvene pesmi in na koncu procesije jezdijo okoli domače cerkve. Velikonočne ognje prižigajo v bližini vasi na veliko soboto pozno zvečer, proti polnoči, in bedijo ob njih skoraj do jutra. Vzdušje je veselo. Čim višji je ogenj, bolj blagodejen je njegov učinek. Do koder sega odblesk njegovega sija, bo zemlja dobro obrodila, ogenj pa bo pregnal tudi demone.

Znana je tudi vraža, da se morajo dekleta na veliko noč zgodaj zjutraj odpraviti k potoku ali reki, ki teče z zahoda na vzhod, in si umiti obraz. Obred zagotavlja lepoto in manj komarjevih pikov poleti. Ponekod je veljalo, da dekleta na poti do vode in nazaj ne smejo spregovoriti niti besedice, drugače je obredno dejanje brez moči. Nagajivi vaški fantje so dekleta pogosto izzivali, da bi se zmotile in kaj zinile. Malo više, v baltskih deželah, pa je bil star običaj, da so na trgih postavljali gugalnice za štiri stoječe osebe, na katerih so se gugali na veliko soboto, po veliki noči pa so jih zažgali, da se ne bi na njih gugale čarovnice.

Lužiška jajčna solata

Za 4 osebe potrebujemo: 4 trdo kuhana jajca, 6 srednje velikih kislih kumaric, 2 žlici lahke majoneze, 1 žlico soka od vloženih kumaric, 1 žlico ne preostre gorčice, drobnjak po okusu, sol in poper

Jajca in kumarice zrežemo na drobne kocke. Nastrižemo drobnjak.

Zmešamo majonezo, sok vloženih kumaric, gorčico, poper in sol.

V skledo damo jajca in kumarice, dodamo preliv in začinimo. Potresemo z drobnjakom. Postrežemo z dobrim črnim kruhom.