Kmetje nezadovoljni z davčnimi blagajnami
Gorenjci so zagrozili: če država ne bo začela v enem mesecu spreminjati zakonodaje, bodo začeli s konkretnimi akcijami odpora.
Mateja Vraničar Erman z ministrstvu za finance je dejala, da je kmetijstvo ena od ekonomskih dejavnosti in da zahteve, naj se kmetijstvo v celoti izvzame iz sistema davčnih blagajn, ni mogoče podpreti.
Kranj – Upravni odbor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na nedavni seji predlagal spremembo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero bi obvezno uporabo davčnih blagajn izvzeli za vse dejavnosti, ki jih na kmetijah opravljajo v manjšem obsegu, ter za prodajo kmetiskih pridelkov in izdelkov iz lastne predelave na tržnicah. S tem se je odzval na težave kmetov, ki se v manjšem obsegu ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, ter kmetov, ki pridelujejo zelenjavo, zelišča, jagode in trajne rastline na njivah, ki ne morejo biti obdavčene po katastrskem dohodku. V zbornici pričakujejo od vlade, da bo predlagala spremembo zakona; v primeru, da je ne bo, pa bodo sami s podporo volivcev vložili predlog v državni zbor. »Ne gre za vprašanje, ali plačati davke ali ne, moti nas sistem, ki je administrativno zahteven in drag, predvsem pri manjših obsegih predelave,« ugotavlja direktor zbornice Branko Ravnik in dodaja, da so na kmetijah zaradi teh težav že začeli opuščati dopolnilne dejavnosti.
Na pobudo poslanske skupine NSi je posledice uvedbe davčnih blagajn v kmetijstvu in zahtevo za ureditev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah prejšnji četrtek obravnaval tudi odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odbor ni podprl predloga za ukinitev davčnih blagajn za kmete, pozval pa je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da čim bolj upošteva pripombe kmetov in kmetijskih organizacij na veljavno uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in jo ustrezno spremeni. Vlado je pozval, da v pavšalno obdavčitev kmetij šteje tudi dohodek, pridobljen s pridelavo intenzivnih kultur, kot so vrtnine, jagode in druge trajne kulture na njivskih površinah.
V razpravo so se vključili tudi gorenjski ekološki kmetje - Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske in zadruga ekoloških kmetov Ajdna ter tri agrarne skupnosti - Pungrat, Tegošče in Šija, ki ugotavljajo, da uvedba davčnih blagajn prinaša veliko težav manjšim in srednje velikim kmetijah. Opozarjajo, da je uporaba davčnih blagajn nevzdržna na tržnicah, kjer potrošnik težko razume, zakaj kmetu za zelje ni teba izdati računa, za kislo zelje pa ga mora. »Najboljša rešitev bi bila uvedba pavšalne obdavčitve po vzoru Avstrije. Tako bi lahko obdavčili vso osnovno kmetijsko dejavnost in do določenega obsega oz. zneska tudi dopolnilno dejavnost,« predlagajo Gorenjci, ki so odločni: »Tokrat ne bomo popustili. Če država v enem mesecu ne bo začela spreminjati zakonodaje, bomo začeli s konkretnimi akcijami odpora.«