Medtem ko so lastniki gozdov na kranjskem gozdnogospodarskem območju običajno posekali okrog dvesto tisoč kubičnih metrov drevja na leto, so ga lani nekaj več kot 371 tisoč kubičnih metrov, od tega je skoraj tri petine predstavljal posek drevja, ki ga je poškodoval žled ali prizadel lubadar.

Dela veliko, zaslužka malo

»Veliko večino lastnikov gozdov lahko pohvalimo za prizadevnost pri sanaciji gozdov. Delajo veliko, zaslužijo pa bolj malo,« pravi Janez Logar, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in opozarja lastnike, da je rok za sanacijo žarišč lubadarja 19. marec.

V kranjskem zavodu za gozdove imajo zaradi sanacije žledoloma in žarišč lubadarja več dela kot v normalnih razmerah, a jim finančne možnosti ne omogočajo zasedbe vseh delovnih mest. V štirih revirjih (Kovor, Nemilje, Luša in Hotavlje) nimajo rednega gozdarja in težave rešujejo z nadomeščanjem, v dveh (Oselica in Lučine) so dobili začasno pomoč iz druge območne oz. centralne enote. Letos verjetno tudi ne bodo deležni pomoči javnih delavcev, ki so jim lani in predlani veliko pomagali pri pomožnih opravilih.

V zavodu bodo lastnikom gozdov pomagali tudi pri elektronskem vnosu vlog za sofinanciranje nakupa nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa ter za naložbe v gradnjo gozdnih cest in vlak.

Kranj – V smrekovih gozdovih, ki so jih prizadele naravne ujme, zlasti vetrolom v novembru leta 2013 in žledolom v februarju 2014, se je lani, ko so bile tudi vremenske razmere ugodne, pretirano razmnožil lubadar. Na kranjskem gozdnogospodarskem območju so tako lani za posek odkazali okrog 162 tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenih dreves, letos so gozdarji na tem območju odkazali še nadaljnjih 13.792 kubičnih metrov »lubadark«. Lubadar se je najbolj razmnožil v gozdovih na območju krajevnih enot Poljane, Preddvor in Kranj, kjer sta tudi veter in žled povzročila največje razdejanje, iz poškodovanih in oslabelih sestojev pa se je razširil tudi v zdrave gozdove.

Lastniki gozdov so lani posekali in pospravili skoraj 129 tisoč kubičnih metrov dreves, v letošnjih prvih dveh mesecih 16 tisoč »kubikov«, tako da na sanacijo čaka še nekaj več kot 31 tisoč kubičnih metrov drevja. V zadnjem mesecu sanacijo otežuje razmočen teren in v višjih legah dokaj debela snežna odeja.

V kranjski območni enoti zavoda za gozdove so lani lastnikom gozdov izdali 4507 odločb za izvedbo sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del, od tega veliko večino za posek od lubadarja napadenega drevja. Osemdesetim lastnikom so zagrozili z izvršbo, če del ne bodo opravili, v enem primeru so grožnjo tudi uresničili. »Rok za sanacijo je 19. marec,« opozarja vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar, ki priporoča lastnikom, da tudi po sanaciji redno pregledujejo svoje gozdove.

In kakšni so obeti za letos? »Zima je bila mila, tako da bo zanesljivo prezimila vsaj polovica populacije lubadarja. Zdaj še ni mogoče napovedati, kaj se bo dogajalo letos, veliko lažje bo to oceniti po prvem rojenju lubadarja v začetku julija, ko bomo tudi pregledali količino lubadarja v 262 lovnih pasteh,« pravi Logar in poudarja, da bo letošnji napad lubadarja zelo odvisen od vremenskih razmer in tudi od tega, ali bodo lastniki do roka posekali in pospravili napadeno drevje. »Veliko večino lastnikov lahko pohvalimo. Delajo veliko, zaslužijo pa malo,« pravi Janez Logar in pojasni, da je s sanacijo žarišča lubadarja več dela, zaslužek pa je zaradi razvrednotenja lesa in velike ponudbe na trgu manjši, kot bi bil v normalnih razmerah. Ker se lastniki zadnji dve leti ukvarjajo predvsem s sanacijo gozdov, jim tudi zmanjkuje časa za nego mladih sestojev, kar dolgoročno ni dobro za gozdove. V zavodu so lani načrtovali nego na 784 hektarjih površine, lastniki pa so načrt izpolnili le 27-odstotno.

Predlani in lani so bile zaradi sanacije žledoloma in žarišč lubadarja bolj obremenjene tudi gozdne ceste. V zavodu so lani za vzdrževanje 575 kilometrov gozdnih cest porabili 256 tisoč evrov, kolikor so zbrali iz treh virov – iz državnega in občinskih proračunov ter iz pristojbine, ki jo plačujejo lastniki gozdov. Skupni znesek je bil za 11 odstotkov višji kot leto prej, in sicer na račun občin, ki so za ceste prispevale skupno nekaj več kot eno tretjino vsega denarja. V zavodu ob tem pripominjajo, da bi za normalno vzdrževanje gozdnih cest potrebovali še enkrat toliko denarja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / petek, 14. marec 2014 / 14:23

Priljubljene kot Koračnica Radetzkega

Slišimo jo vsaj enkrat na leto, Koračnico Radetzkega, ki jo je zložil Johann Strauss oče leta 1848. Ob koncu novoletnega koncerta dunajskih filharmonikov publika navdušeno skandira, ko preplavijo d...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 13. september 2016 / 13:45

To pa je ljubezen

Kranj – Narava se včasih prav prijetno poigra – ti dve zaljubljeni jabolki sta zrasli na jablani na vrtu Martina Leskovarja s Kokrice.

Nasveti / torek, 13. september 2016 / 13:40

Predolgo zamolčani!

Leta 1945 so umorili zakonca Hribar. Leta 2010 je Drago Jančar napisal knjigo o zadnjih lastnikih gradu Strmol. Leta 2015 se je predsednik države opravičil za to grozodejstvo. Letos so v Gorenjskem...

Razvedrilo / torek, 13. september 2016 / 13:39

Dvojno slavje pri Žlebedrovih

Mama Angela je minulo soboto praznovala stoletnico, edina hčerka Danica in zet Tone pa zlato poroko, zato bi takšno dvojno praznovanje morda sodilo celo v Guinnessovo knjigo rekordov.

Šport / torek, 13. september 2016 / 13:37

Na derbiju poraz Jeseničanov

Na petkovem prijateljskem derbiju med ekipama HDD SIJ Acroni Jesenice in HDD Telemach Olimpija so slavili Ljubljančani.

Kultura / torek, 13. september 2016 / 13:37

Retorte iz bohinjske livarne

V Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici so v petek odprli razstavo z naslovom Plavž svete Heme, kot v ustnem izročilu domačinov velja ime za livarno železa, ki je v 17. stoletju delovala pri Nomenj...