Matej Šurc, avtor knjige Prevarana Slovenija / Foto: Primož Pičulin

Matej Šurc znova o obdobju slovenskega osamosvajanja

Knjiga Prevarana Slovenja obravnava obdobje od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992.

»Če smo pred leti še verjeli in zaupali, da bo mednarodno odmevna in nagrajena trilogija V imenu države, ki velja za eno največjih novinarskih preiskav trgovine z orožjem na tleh Evrope, prebudila neodvisno vejo oblasti ter organe nadzora in pregona v Sloveniji ter s tem pospešila veljavo in razcvet demokracije, se danes zavedamo, da smo se ušteli. Demokracija ni v načrtu sil, ki skušajo svoje interese ustoličiti kot odločujoče in zgodovinske,« so novi knjigi novinarja Mateja Šurca na pot zapisali v založbi Sanje, kjer je pred kratkim izšla. Prevarana Slovenija – s podnaslovom Domoljubje, zapisano z ničlami – je avtorjevo četrto delo, ki se ukvarja z obdobjem osamosvajanja Slovenije in je nekako posvečeno 25-letnici samostojne države Slovenije.

Knjige iz trilogije o nezakoniti trgovini z orožjem v času osamosvajanja V imenu države, za katero sta Šurc in soavtor, njegov novinarski kolega Blaže Zgaga, pred nekaj leti za preiskovalno novinarstvo prejela nagrado Organizacije za medije Jugovzhodne Evrope, ki deluje pod okriljem Mednarodnega inštituta za medije, so bile napisane tudi z upanjem – če ne namenom – da razkritje spremeni pogled javnosti na takratne dogodke in vpliva na odnos oblasti do akterjev. To se, kot zdaj vemo, ni zgodilo, a Šurca ni ustavilo, da ne bi raziskoval – in prepričeval naprej.

Kot pravi, gre v njegovi novi knjigi za do sedaj najnatančnejši, z dokumenti in s pričevanji podprt oris dogodkov v obdobju med letoma 1990 in 1992; od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992.

V njej so novi podatki, ključni za to, da se pomembni dogodki in odločitve na novo osvetlijo. Avtor meni, da je 25 let dovolj dolga doba, da se pod dogodke iz obdobja osamosvojitve potegne črta in da se soočimo z dejstvom, da se je v tem obdobju na slovenskih tleh dogajalo tudi marsikaj, na kar Slovenci ne moremo biti ponosni – od trgovine z orožjem, plenjenja in prilaščanja zaslug, iskanja nepotrebnih konfliktov do spodkopavanja institucij nastajajoče države.

Zakaj se je po napornem pisanju trilogije o trgovini z orožjem odločil, da se ponovno posveti času osamosvajanja države? »Živim v Sloveniji in mi ni vseeno, kakšna ta Slovenija je. Kot novinar si prek svoje stroke prizadevam, da bi bila boljša, kot je. Zaslužimo si živeti v boljši, neprevarani Sloveniji. Drugi razlog je, da je lepo biti doma. Ne želim si, da bi moji otroci šli v tujino, ker doma ni kruha, dela zanje ... Sam sem bil deset let v tujini in vem, da je lepo živeti doma. Nočem, da v tujino odhajajo najboljši mladi, v katerih znanje je država ogromno vložila, potem pa to znanje odnesejo drugam,« pojasnjuje najgloblje razloge za to, da si vendarle še vedno prizadeva, da bi njegova razkritja vodila v spremembe.

»Kot novinar sem si prizadeval priti do podatkov, do katerih drugi niso imeli dostopa. Hotel sem pisati natančno, dobro, vsak stavek stokrat preveriti in podatka ne objaviti, dokler nisem bil stoodstotno prepričan, da napisano drži.«

Knjiga se zelo dobro prodaja, kar pomeni, da ljudje vendarle hočejo vedeti resnico o obdobju, ki ga obravnava, pravi Dragica Potočnjak, prav tako avtorica ene od knjig, ki obravnava isto obdobje. »Bere se kot kriminalka, kljub temu da se komu zdi, da marsikatero poglavje že dobro pozna. Prišla je v najboljšem času, ko lahko tudi vsem tistim mladim, ki se ne zanimajo za politiko, odstre tančice okoli vprašanja o zdaj predlagani nacionalni gardi 25 tisoč prostovoljcev. Skoznjo se da razumeti tudi največji slovenski sramoti, to je vprašanje izbrisanih, čeprav nič ne govori o njih, in današnji slovenski odnos do beguncev, je na predstavitvi v Radovljici dejala Dragica Potočnjak.

Novinar Erik Valenčič je prepričan, da bodo informacije, ki jih je zbral in objavil Matej Šurc, našle tudi pot v učbenike zgodovine. »Prevarana Slovenija je ultimativni odgovor na hudodelsko retuširanje naše polpreteklosti, je knjiga, ki bo napajala prihodnje zgodovinske učbenike. Ti ljudje za svoja dejanja nikoli niso sodno odgovarjali, ne zares. Naj jim sodi (vsaj) zgodovina.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 07:00

Kriminal

Roparja odnesla sto očal Kranj - Neznana storilca sta v petek popoldne oropala prodajalno z očali, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Ob 18.20 st...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 8. april 2017 / 20:54

Še naprej ponosni na Alpino

Glasova preja je pretekli četrtek gostovala v Žireh, saj je bila posvečena jubileju žirovskega podjetja Alpina. Dne 30. aprila bo namreč minilo natanko sedemdeset let od ustanovitve Tovarne športnih č...

Gospodarstvo / sobota, 8. april 2017 / 20:52

Z nizkocenovnikom odslej v Amsterdam

Zg. Brnik – V ponedeljek nekaj pred deveto uro je na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana pristalo prvo letalo nizozemskega nizkocenovnika Transavia, ki bo odslej trikrat tedensko povezovalo Amsterda...

Šport / sobota, 8. april 2017 / 20:52

Zarica Kranj si z zmago lahko zagotovi obstanek

Kranj – Nogometaši so med tednom odigrali prve tekme polfinala slovenskega nogometnega pokala. Domžalčani so doma z 2 : 0 premagali Krško. Povratna tekma bo prihodnji teden, še prej pa jih čaka nad...

Slovenija / sobota, 8. april 2017 / 20:51

Ob dnevu zdravja: depresija ni odraz šibkosti

Kranj – Pozornost ob svetovnem dnevu zdravja, ki smo ga obeležili, včeraj, v petek, 7. aprila, se usmerja v prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje depresije. Depresija ni značajska šibkost ali po...

Šenčur / sobota, 8. april 2017 / 20:49

Zlata plaketa za ravnateljico šole

Šenčur – Pred občinskim praznikom, ki ga v občini Šenčur slavijo na dan sv. Jurija, je občinski svet glasoval o letošnjih občinskih nagrajencih. Zlato plaketo bo dobila ravnateljica Osnovne šole Še...