Matej Šurc, avtor knjige Prevarana Slovenija / Foto: Primož Pičulin

Matej Šurc znova o obdobju slovenskega osamosvajanja

Knjiga Prevarana Slovenja obravnava obdobje od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992.

»Če smo pred leti še verjeli in zaupali, da bo mednarodno odmevna in nagrajena trilogija V imenu države, ki velja za eno največjih novinarskih preiskav trgovine z orožjem na tleh Evrope, prebudila neodvisno vejo oblasti ter organe nadzora in pregona v Sloveniji ter s tem pospešila veljavo in razcvet demokracije, se danes zavedamo, da smo se ušteli. Demokracija ni v načrtu sil, ki skušajo svoje interese ustoličiti kot odločujoče in zgodovinske,« so novi knjigi novinarja Mateja Šurca na pot zapisali v založbi Sanje, kjer je pred kratkim izšla. Prevarana Slovenija – s podnaslovom Domoljubje, zapisano z ničlami – je avtorjevo četrto delo, ki se ukvarja z obdobjem osamosvajanja Slovenije in je nekako posvečeno 25-letnici samostojne države Slovenije.

Knjige iz trilogije o nezakoniti trgovini z orožjem v času osamosvajanja V imenu države, za katero sta Šurc in soavtor, njegov novinarski kolega Blaže Zgaga, pred nekaj leti za preiskovalno novinarstvo prejela nagrado Organizacije za medije Jugovzhodne Evrope, ki deluje pod okriljem Mednarodnega inštituta za medije, so bile napisane tudi z upanjem – če ne namenom – da razkritje spremeni pogled javnosti na takratne dogodke in vpliva na odnos oblasti do akterjev. To se, kot zdaj vemo, ni zgodilo, a Šurca ni ustavilo, da ne bi raziskoval – in prepričeval naprej.

Kot pravi, gre v njegovi novi knjigi za do sedaj najnatančnejši, z dokumenti in s pričevanji podprt oris dogodkov v obdobju med letoma 1990 in 1992; od prvih večstrankarskih volitev v Sloveniji aprila 1990 do prvih demokratičnih volitev v samostojni državi decembra 1992.

V njej so novi podatki, ključni za to, da se pomembni dogodki in odločitve na novo osvetlijo. Avtor meni, da je 25 let dovolj dolga doba, da se pod dogodke iz obdobja osamosvojitve potegne črta in da se soočimo z dejstvom, da se je v tem obdobju na slovenskih tleh dogajalo tudi marsikaj, na kar Slovenci ne moremo biti ponosni – od trgovine z orožjem, plenjenja in prilaščanja zaslug, iskanja nepotrebnih konfliktov do spodkopavanja institucij nastajajoče države.

Zakaj se je po napornem pisanju trilogije o trgovini z orožjem odločil, da se ponovno posveti času osamosvajanja države? »Živim v Sloveniji in mi ni vseeno, kakšna ta Slovenija je. Kot novinar si prek svoje stroke prizadevam, da bi bila boljša, kot je. Zaslužimo si živeti v boljši, neprevarani Sloveniji. Drugi razlog je, da je lepo biti doma. Ne želim si, da bi moji otroci šli v tujino, ker doma ni kruha, dela zanje ... Sam sem bil deset let v tujini in vem, da je lepo živeti doma. Nočem, da v tujino odhajajo najboljši mladi, v katerih znanje je država ogromno vložila, potem pa to znanje odnesejo drugam,« pojasnjuje najgloblje razloge za to, da si vendarle še vedno prizadeva, da bi njegova razkritja vodila v spremembe.

»Kot novinar sem si prizadeval priti do podatkov, do katerih drugi niso imeli dostopa. Hotel sem pisati natančno, dobro, vsak stavek stokrat preveriti in podatka ne objaviti, dokler nisem bil stoodstotno prepričan, da napisano drži.«

Knjiga se zelo dobro prodaja, kar pomeni, da ljudje vendarle hočejo vedeti resnico o obdobju, ki ga obravnava, pravi Dragica Potočnjak, prav tako avtorica ene od knjig, ki obravnava isto obdobje. »Bere se kot kriminalka, kljub temu da se komu zdi, da marsikatero poglavje že dobro pozna. Prišla je v najboljšem času, ko lahko tudi vsem tistim mladim, ki se ne zanimajo za politiko, odstre tančice okoli vprašanja o zdaj predlagani nacionalni gardi 25 tisoč prostovoljcev. Skoznjo se da razumeti tudi največji slovenski sramoti, to je vprašanje izbrisanih, čeprav nič ne govori o njih, in današnji slovenski odnos do beguncev, je na predstavitvi v Radovljici dejala Dragica Potočnjak.

Novinar Erik Valenčič je prepričan, da bodo informacije, ki jih je zbral in objavil Matej Šurc, našle tudi pot v učbenike zgodovine. »Prevarana Slovenija je ultimativni odgovor na hudodelsko retuširanje naše polpreteklosti, je knjiga, ki bo napajala prihodnje zgodovinske učbenike. Ti ljudje za svoja dejanja nikoli niso sodno odgovarjali, ne zares. Naj jim sodi (vsaj) zgodovina.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 5. februar 2013 / 07:00

Podražitev naftnih derivatov

Kranj - Danes, v torek, so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, tudi tokrat so se vse zvišale. 95-oktanski motorni bencin se je podraž...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 14. oktober 2014 / 13:15

Letalo strmoglavilo le za vajo

Okoli 310 pripadnikov različnih služb se je v soboto na Štefanji Gori urilo v posredovanju ob velikih letalskih nesrečah. Vse, tudi zdravniško službo, je presenetila potnica, obolela z ebolo.

Razvedrilo / torek, 14. oktober 2014 / 12:27

Večdnevna Dobrna

Neokrnjena narava, termalna voda, bogata kulturna dediščina in čist zrak. Vse to je Dobrna, ki leži na nadmorski višini 375 metrov v severnem delu Celjske kotline med obronki Paškega Kozjaka in Pohorj...

GG Plus / torek, 14. oktober 2014 / 12:23

Frančiškovanje

Pretekli vikend je bilo veliko poklicanih in veliko izvoljenih, zlasti v nedeljo, ko smo izvolili celo množico županov in občinskih svetnikov. A glavna kadrovska novica nas je dosegla že d...

GG Plus / torek, 14. oktober 2014 / 12:20

Stol je najlažje narediti iz stola

Šestindvajsetletna Simona Ožvald iz Stražišča pri Kranju, absolventka arhitekture, je pri zasnovi notranje opreme nedavno odprtega Medgeneracijskega centra Kranj uporabila opremo, izdelano iz odpadkov...

Gospodarstvo / torek, 14. oktober 2014 / 12:18

Hotel z zvezdico požarne varnosti

V Hotelu Brdo so kot prvi v Sloveniji pridobili evropski certifikat, ki dokazuje, da imajo ustrezno urejeno požarno varnost.